Jedro

Zatrjevane napake pri vročanju ni mogoče uveljavljati z institutom vrnitve v prejšnje stanje.

Izrek

Pritožbi zoper sodbo in sklep se zavrneta ter se izpodbijana zamudna sodba in sklep potrdita.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z zamudno sodbo naložilo toženi stranki plačilo 20.000,00 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 5. 6. 2010 dalje do plačila. Z izpodbijanim sklepom pa je zavrnilo toženkin predlog za vrnitev v prejšnje stanje.

2. Zoper sodbo in sklep se pritožuje tožena stranka. Pritožbo zoper zamudno sodbo vlaga iz vseh zakonskih pritožbenih razlogov. Navaja, da v obravnavanem primeru niso bili podani pogoji za izdajo zamudne sodbe, saj tožena stranka ni prejela tožbe. Tožena stranka ni osebno podpisala vročilnice, niti ni bilo v njen nabiralnik puščeno obvestilo o priporočeni sodni pošiljki. Šele 23. 9. 2015 je tožena stranka vpogledala v pravdni spis in bila seznanjena s tožbo in pozivom na odgovor na tožbo.

3. Tožena stranka je vložila predlog za vrnitev v prejšnje stanje, ki ga je prvostopenjsko sodišče s sklepom 1. 2. 2016 zavrnilo. Zoper sklep se pritožuje tožena stranka in uveljavlja vse zakonske pritožbene razloge. Navaja, da tožena stranka ni osebno prejela prejela sodnega pisanja in ni mogla podati odgovora na tožbo. Sodišče je štelo, da je bilo pisanje toženi stranki vročeno na podlagi fikcije o vročitvi, čeprav to ni res. Ravno zato je utemeljen predlog za vrnitev v prejšnje stanje. Ker tožena stranka ni mogla opraviti procesnega dejanja vložite odgovora na tožbo, saj ji tožba s pozivom ni bila osebno vročena, je lahko podala odgovor na tožbo in predlog za vrnitev v prejšnje stanje šele, ko je izvedela za sodno pisanje. Tožena stranka ni osebno podpisala vročilnice in v njen nabiralnik ni bilo puščeno obvestilo o priporočeni sodni pošiljki.

4. Pritožbi nista utemeljeni.

O pritožbi zoper sklep s 1. 2. 2016

5. Po prvem odstavku 116. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) dovoli sodišče stranki na njen predlog, da opravi procesno dejanje pozneje, če je zamudila narok ali rok za kakšno pravno dejanje in je zaradi tega izgubila pravico opraviti to dejanje, če sodišče spozna, da je stranka zamudila narok oziroma rok iz upravičenega razloga.

6. Tožena stranka je predlog za vrnitev v prejšnje stanje utemeljevala s tem, da ji tožba ni bila osebno vročena in zato ni mogla vložiti odgovora na tožbo. Glede na take navedbe je pravilen zaključek prvostopenjskega sodišča, da zatrjevane napake pri vročanju ni mogoče uveljavljati z institutom vrnitve v prejšnje stanje. Tožena stranka v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje ne zatrjuje zamude pri opravi kakšnega pravnega dejanja. Vsebina predloga za vrnitev v prejšnje stanje je očitek sodišču, da toženi stranki tožba ni bila pravilno vročena.

7. Pritožbeno sodišče je preizkusilo, ali je zatrjevano procesno dejstvo (opustitev vročitve toženki oziroma nepravilna vročitev toženki) resnično ali ne. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da povratnica, ki je v spisu pripeta k list. št. 10, izkazuje vročitev tožbe toženki. Povratnica je javna listina, zato izkazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje oziroma določa (prvi odstavek 224. člena ZPP). V skladu s četrtim odstavkom 224. člena ZPP je možno dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena ali da je sama listina nepravilno sestavljena. Pritožnica tega ne trdi, niti ne dokazuje. Ker je tako, se šteje, da je bila pritožnici tožba pravilno vročena. Zatrjevana procesna kršitev ni podana, prvostopenjsko sodišče pa je ravnalo pravilno, ko je predlog za vrnitev v prejšnje stanje zavrnilo.

8. Tožena stranka v pritožbi ponovno navaja, da ni mogla vložiti odgovora na tožbo, saj ji tožba ni bila osebno vročena. Trdi, da ni osebno podpisala vročilnice in v njen nabiralnik ni bilo puščeno obvestilo o priporočeni sodni pošiljki. Take pritožbene trditve niso utemeljene. Iz vročilnice v spisu izhaja, da je bilo v toženkinem hišnem predalčniku 27. 8. 2015 puščeno obvestilo o tem, kje je sodno pisanje s 15-dnevnim rokom za prevzem. 12. 9. 2015 pa je bilo puščeno v toženkinem hišnem predalčniku tudi samo sodno pisanje (tožba).

9. Uveljavljani pritožbeni razlogi zato niso podani, prav tako niso podani razlogi, na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti. Zato je pritožbeno sodišče v skladu s pooblastilom iz 2. točke 365. člena ZPP pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo.

O pritožbi zoper zamudno sodbo s 26. 8. 2015

10. Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijano zamudno sodbo ugodilo zahtevku tožeče stranke in toženi stranki naložilo plačilo 20.000,00 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Ugotovilo je, da so izpolnjeni pogoji iz 318. člena ZPP za izdajo zamudne sodbe. Tožena stranka v pritožbi to izpodbija in navaja, da niso bili podani zakonski pogoji za izdajo zamudne sodbe, saj tožena stranka ni prejela tožbe in poziva za odgovor na tožbo. Navaja tudi, da tožena stranka ni osebno podpisala vročilnice, v njenem nabiralniku pa ni bilo puščeno obvestilo o priporočeni sodni pošiljki. Šele 23. 9. 2015 je bila seznanjena s tožbo in pozivom za odgovor na tožbo. Pritožbeni očitki niso utemeljeni.

11. Pritožbeno sodišče je že v razlogih, s katerimi je obrazložilo zavrnitev pritožbe zoper sklep o vrnitvi v prejšnje stanje, pojasnilo, da iz povratnice, ki je javna listina in ki se v spisu nahaja na list. št. 10, izhaja, da je bila tožba toženi stranki pravilno vročena. Tožba je bila toženi stranki vročena s fikcijo vročitve tako, da je bilo najprej v njenem hišnem predalčniku puščeno obvestilo o tem, kje je sodno pisanje s 15-dnevnim rokom za prevzem, po poteku tega roka pa je bilo pisanje (tožba) puščeno v toženkinem hišnem predalčniku. S tem je bila vročitev pravilno opravljena. Pritožnica ne trdi niti ne dokazuje, da so navedena dejstva, ki izhajajo iz vročilnice kot javne listine, neresnično ugotovljena, ali da je javna listina nepravilno sestavljena. Ker je tako, se šteje, da je bila tožba toženi stranki pravilno vročena.

12. Uveljavljani pritožbeni razlog, da niso bili podani pogoji za izdajo zamudne sodbe, tako ni utemeljen. Ker ob tem niso podani niti razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče v skladu z določilom 353. člena ZPP pritožbo zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo.