Jedro

Prvo sodišče bi moralo upnika ob upoštevanju načela materialno procesnega vodstva pozvati, da substancirano navede dejstva in predloži dokaze, zaradi katerih zahteva zavarovanje z več predhodnimi odredbami. Takšno postopanje je bilo potrebno, da bi lahko odločilo, katera izmed predhodnih odredb, ki jo predlaga upnik, je potrebna za zavarovanje njegove terjatve.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sklep o zavarovanju v izpodbijanem delu v prvi in drugi alineji III./1 točke razveljavi in v navedenem obsegu vrne zadeva sodišču prve stopnje v novo odločanje.

II. Odločitev o povrnitvi pritožbenih stroškov se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom o zavarovanju zaradi zavarovanja upnikove denarne terjatve v višini 28.321,67 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. 9. 2013 dalje do plačila in izvršilnih stroškov v višini 191,90 EUR, odmerjenih s sklepom o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 173415/2013 z dne 12. 11. 2013, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje do plačila izdalo predhodno odredbo (točka 1), na podlagi katere je odredilo predznambo zastavne pravice na dolžnikovih nepremičninah (1) (točka I/1), odločilo je, da predhodna odredba stopi v veljavo takoj in velja še 8 dni po nastopu pogojev za izvršbo odločbe o glavni stvari (točka II/1), zavrnilo pa je predlog za zavarovanje s predhodno odredbo; ki se nanaša na zavarovanje terjatve s prepovedjo organizacij za plačilni promet, da ne sme dolžniku ali komu drugemu po njegovem nalogu izplačati z njegovega računa denarni znesek (prva alineja III./1 točke) in glede zavarovanja terjatve z rubežem premičnin dolžnika, ki se nahajajo kjer koli, predvsem pa na naslovu dolžnika: G. in vpis rubeža v register iz tretjega odstavka 81. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (2), če se ta ne vodi (druga alinea III./1 točke), ter glede zakonskih zamudnih obresti od stroškov izvršilnega postopka od 16. 9. 2013 do 17. 11. 2013 (tretja alineja točka III/1). Prvo sodišče je zavrglo predlog, da se v zemljiški knjigi zaznamuje prepovedi odtujitve ali obremenitve nepremičnin iz I. točke izreka sklepa (četrta alineja točka III/1). Prvo sodišče je dolžniku naložilo, da je dolžan v roku 15 dni upniku plačati stroške tega postopka v višini 187,27 EUR, po preteku izpolnitvenega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi dalje do plačila (točka 2).

2. Upnik vlaga pritožbo zoper prvo in drugo alinejo III./1 točke izreka sklepa, s katerim je bil zavrnjen njegov predlog za zavarovanje s predhodno odredbo, da se prepove organizaciji za plačilni promet, da ne sme dolžniku ali komu drugemu po njegovem nalogu izplačati iz njegova računa denarnega zneska, za katerega je sodišče odredilo predhodno odredbo, pritožuje pa se tudi zoper odločitev, s katero je prvo sodišče zavrnilo upnikov predlog za zavarovanje z rubežem dolžnikovih premičnin. V nadaljevanju v pritožbi navaja, da prvo sodišče v izpodbijanem sklepu upniku ni dalo pravnega pouka o pravnem sredstvu, kar predstavlja bistveno kršitev pravdnega postopka, zato je treba izpodbijani sklep razveljaviti. Iz predloga upnika za zavarovanje s prehodno odredbo izhaja, da je za zavarovanje upnikove terjatve treba odrediti vse predlagane predhodne odredbe. Prvo sodišče je odredilo le zavarovanje s predznambo zastavne pravice na nepremičninah, kar pa upniku ne daje ustreznega zavarovanja. Vse dolžnikove nepremičnine so že obremenjene s hipotekami v korist banke X. in B., d. o. o., v skupni vrednosti 1,126.904,18 EUR, ki presegajo vrednost obremenjenih nepremičnin, ki po podatkih GURS znaša 115.510,00 EUR. Navedena dejstva so splošno znana zaradi javno dostopnih podatkov, ki jih je bilo prvo sodišče dolžno po uradni dolžnosti vpogledati. Iz javno dostopnih podatkov na spletni strani GVIN.com je razvidno, da ima dolžnik blokirane vse transakcijske račune od 14. 11. 2013 dalje. Iz navedenih razlogov je upnik predlagal drugo in tretje predhodno odredbo, da si zagotovi zavarovanje terjatve. V kolikor je prvo sodišče štelo, da upnik ni dal zadostnih trditev v zvezi s predlaganimi predhodnimi odredbami, bi moralo predlog kot nepopoln zavreči. Prvo sodišče bi moralo ob upoštevanju materialnoprocesnega vodstva upnika pozvati k dopolnitvi trditvene podlage.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje se je pri svoji odločitvi pravilno oprlo na določbo drugega odstavka 260. člena ZIZ, ki določa, da sodišče lahko na upnikov predlog glede na okoliščine primera odredi dve ali več predhodnih odredb, če je to potrebno. Prvo sodišče tudi pravilno opozarja na določbo 3. člena ZIZ, ki določa, da se izvršba za poplačilo denarne terjatve in zavarovanje take terjatve dovoli in opravi v obsegu, ki je potreben za njeno poplačilo oziroma zavarovanje, zato je pravilna ugotovitev prvega sodišča, da mora upnik v trditveni podlagi navesti dejstva in predlagati dokaze, na podlagi katerih sodišče presodi utemeljenost predloga za zavarovanje terjatve z več sredstvi. Upnik v predlogu teh dejstev substancirano ni navedel, iz trditvene podlage in predloženih dokazov pa je prvo sodišče ugotovilo, da so izpolnjeni pogoji za izdajo predhodne odredbe na podlagi 257. člena ZIZ, saj je obstajala odločba domačega sodišča, ki se glasi na denarno terjatev, ki še ni izvršljiva, upnik pa je izkazal tudi obstoj nevarnosti, da bo sicer uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena. Domnevo nevarnosti je izkazal na podlagi 1. točke prvega odstavka 258. člena ZIZ.

5. Sodišče prve stopnje bi lahko zavrnilo predloge upnika za izdajo predhodnih odredb, če bi bili predlogi glede izkazane terjatve, ki je predmet zavarovanja, očitno neutemeljeni in nepotrebni. Takšnih ugotovitev pa izpodbijani sklep nima, pomembna pa je tudi okoliščina, da postopek še ni v fazi odločanja o ugovoru dolžnika. Če namreč dolžnik ugovarja predlogu upnika, da se terjatev zavaruje z več predhodnimi odredbami, mora upnik navesti dejstva in predlagati dokaze, ki verjetnostno dokazujejo potrebo po zavarovanju terjatve z več predhodnimi odredbami, kar pa mora storiti v odgovoru na ugovor dolžnika, če tega že ni storil v predlogu.

6. Upnikova vloga je bila vsebinsko pomanjkljiva oziroma nesklepčna, bila pa je formalno popolna, zato ni bilo pogojev, da bi prvo sodišče postopalo po 108. členu Zakona o pravdnem postopku (3), kot to navaja pritožba. Pritožba pa pravilno opozarja, da bi prvo sodišče moralo upnika ob upoštevanju načela materialnoprocesnega vodstva pozvati, da substancirano navede dejstva in predloži dokaze, zaradi katerih zahteva zavarovanje z več predhodnimi odredbami. Takšno postopanje je bilo potrebno, da bi prvo sodišče lahko odločilo, katera izmed predhodnih odredb, ki jo predlaga upnik, je potrebna za zavarovanje njegove terjatve. Prvo sodišče tudi ni navedlo razlogov, zaradi katerih je izmed treh predlaganih predhodnih odredb odredilo predhodno odredbo s predznambo zastavne pravice. Iz navedenih razlogov bo prvo sodišče moralo pozvati upnika, da opredeljeno navede dejstva in dokaze na podlagi katerih utemeljuje potrebo za izdajo več predhodnih odredb.

7. Pritožba pa neutemeljeno navaja, da bi prvo sodišče moralo po uradni dolžnosti ugotavljati, kakšne so dolžnikove plačilne sposobnosti preko različnih spletnih strani, tudi ne gre za splošno znana dejstva, ki jih sodišče mora poznati, ni pa tudi dolžnost sodišča, da bi moralo pridobiti te podatke po uradni dolžnosti. Okoliščina, da prvo sodišče v pravnem pouku izpodbijanega sklepa ni dalo upniku pravnega pouka o pravnem sredstvu, ni vplivala na zakonitost postopka, ker je upnik vložil pritožbo, ki je bila hkrati tudi pravočasna in glede na obrazloženo tudi utemeljena.

8. Ker je pritožba utemeljena, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in sklep v izpodbijanem delu razveljavilo ter zadevo vrnilo prvemu sodišču v novo odločanje.

9. Odločitev o povrnitvi pritožbenih stroškov se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

(1) Natančna oznaka ID znakov nepremičnin je razvidna iz sklepa o zavarovanju str. 18 sodnega spisa.

(2) V nadaljevanju ZIZ.

(3) V nadaljevanju ZPP.