Jedro

Ker se revident zgolj sklicuje na 2. točko drugega odstavka 83. člena ZUS-1, spornega pravnega vprašanja pa ne izpostavi, niti ne navede sodne prakse, ki bi odstopala od odločitve sodišča, vložena revizija ni dovoljena.

Revident s pavšalnimi navedbami, da ji je zaradi izpodbijane odločbe nastala velika poslovna škoda, ki zaradi splošnih neugodnih razmer v gradbeništvu lahko usodno vpliva na njegovo poslovanje, zatrjevanega pogoja za dovoljenost revizije (hude posledice), ni izkazal, saj zelo hudih posledic ni konkretiziral, niti jih ni utemeljil in izkazal.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

1. Zoper prvostopenjsko sodbo je revident po odvetnici vložil revizijo. Glede njene dovoljenosti se sklicuje na 2. in 3. točko drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu - ZUS-1. 2. Revizija ni dovoljena.

3. Sodišče prve stopnje je na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo tožbo tožeče stranke - revident zoper odločbo tožene stranke z dne 3. 7. 2009, s katero je bil zavrnjen revidentov predlog, da se za nično izreče odločba gradbenega inšpektorja Inšpektorata RS za okolje in prostor, Območne enote Koper z dne 10. 3. 2009, saj razlog, ki ga v predlogu uveljavlja revident (napačna uporaba materialnega prava), ni razlog, iz katerega je mogoče skladno z določbo prvega odstavka 279. člena Zakona o splošnem upravnem postopku – ZUP, upravno odločbo izreči za nično. Z navedeno odločbo je prvostopenjski upravni organ revidentu naložil, da mora takoj po prejemu odločbe ustaviti gradnjo parkirišča na tam navedenih parcelah in v roku 30 dni po prejemu odločbe odstraniti parkirišča tako, da odstrani utrjen zemeljski nasip in ograjo parkirišča in na zemljiščih vzpostavi prejšnje stanje; če ne bo izpolnil naložene obveznosti, se bo zoper njega začel postopek izvršbe nedenarne obveznosti; izrekel mu je tudi prepovedi iz prvega odstavka 158. člena Zakona o graditvi objektov – ZGO-1. 4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ustavno sodišče RS je že v več sklepih (npr. Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, Up-1124/08 z dne 23. 9. 2008, Up-1057/08 z dne 2. 4. 2009, Up-1186/08 z dne 23. 4. 2009 in Up-1808/08 z dne 17. 9. 2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5. Po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo. Pomembnost pravnega vprašanja je po dikciji ZUS-1 treba presojati glede na vsebino zadeve. Skladno z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 286/2008 z dne 19. 6. 2008, X Ips 433/2007 z dne 23. 10. 2008, X Ips 655/2008 z dne 4. 12. 2008) in določbo prvega odstavka 367. a člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 je dovoljenost revizije iz tega razloga podana le, če je odločitev o tem vprašanju pomembna za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Skladno z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 433/2007 z dne 23. 10. 2008, X Ips 69/2009 z dne 19. 3. 2009, X Ips 592/2007 z dne 21. 5. 2009, X Ips 189/2009 z dne 4. 6. 2009) in z določbo četrtega odstavka 367. b člena ZPP mora revident natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno, na enak način pa mora izkazati tudi obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse sodišča prve stopnje. Če se revident sklicuje na sodno prakso Vrhovnega sodišča, mora navesti opravilne številke zadev, kopije sodnih odločb sodišč prve stopnje, na katere se sklicuje, pa mora reviziji priložiti.

6. Revident v obravnavanem primeru spornega vprašanja ni konkretiziral, pač pa se zgolj sklicuje na 2. točko drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Navaja, da gre za vsebinsko zelo pomembno pravno vprašanje, glede katerega v našem pravnem prostoru sodna praksa ni zadovoljivo oblikovana, vendar vprašanja ne navede.

7. Ker se revident zgolj sklicuje na 2. točko drugega odstavka 83. člena ZUS-1, vprašanja pa ne izpostavi, niti ne navede sodne prakse, ki bi odstopala od odločitve sodišča, vložena revizija ni dovoljena.

8. Revizija je po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko. Zelo hude posledice, ki so nedefiniran pravni pojem, je treba presojati v vsakem primeru posebej. Da bi jih lahko Vrhovno sodišče presodilo, pa mora revident, upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu in ustaljeno upravnosodno prakso, natančno navesti, kakšne konkretne posledice ima zanj izpodbijana odločitev, in konkretne razloge, zaradi katerih bi bile posledice zanj zelo hude, ter vse to tudi izkazati.

9. Po presoji Vrhovnega sodišča revident s pavšalnimi navedbami, da mu je zaradi izpodbijane odločbe nastala velika poslovna škoda, ki zaradi splošnih neugodnih razmer v gradbeništvu lahko usodno vpliva na njegovo poslovanje, zatrjevanega pogoja za dovoljenost revizije ni izkazal, saj zelo hudih posledic ni konkretiziral, niti jih ni utemeljil in izkazal. Zato je Vrhovno sodišče presodilo, da pogoj za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen.

10. Glede na to, da revident ni izkazal izpolnjevanja zatrjevanih pogojev za dovoljenost revizije iz 2. in 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, je Vrhovno sodišče revizijo v obravnavanem primeru zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1.