Jedro

V obravnavanem primeru bi bila taka (druga) revizija dovoljena, saj 3. odst. 384. čl. ZPP določa, da je revizija vselej dovoljena zoper sklep, s katerim je sodišče druge stopnje potrdilo sklep sodišča prve stopnje, da se revizija zavrže. Vendar pa morajo biti tudi v tem primeru podane vse temeljne procesne predpostavke za vsebinsko obravnavanje revizije, med katere spada tudi postulacijska sposobnost. Revizija bi bila v obravnavanem primeru dovoljena le, če bi bila prav odsotnost postulacijske sposobnosti stranke tisti razlog, zaradi katerega bi bila prva revizija zavržena in bi zato pravilnost teh razlogov bilo potrebno presojati v revizijskem postopku.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijanim sklepom zavrglo pritožbo, vloženo dne 22.5.2007 (in prejeto 25.5.2007) proti sklepu Višjega sodišča v Kopru opr. št. I Cp 1225/2006 z dne 24.4.2007. Odločitev je obrazložilo s tem, da proti pravnomočnemu sklepu, izdanemu na drugi stopnji, pritožbe ni moč vložiti.

Proti sklepu se pritožujeta D.L.Š. in M.S. Iz deloma nerazumljivih pritožbenih trditev je mogoče razumeti le, da se pritožnici zavzemata za to, da bi o njunem pravnem sredstvu odločilo Vrhovno sodišče, saj sta se „pritožili“ na sodbo višjega sodišča. Pritožba ni utemeljena.

Iz podatkov spisa izhaja, da je prvostopenjsko sodišče štelo pravno sredstvo, ki sta ga pritožnici vložili proti pravnomočni sodbi, izdani na drugi stopnji, kot revizijo in jo s sklepom z dne 14.7.2006 zavrglo zaradi prenizke vrednosti spornega predmeta. Proti sklepu o zavrženju revizije je bila vložena pritožba, ki je bila na pritožbeni stopnji dne 24.4.2007 zavrnjena. Proti temu sklepu pa je bilo vloženo novo pravno sredstvo, ki ga je prvostopenjsko sodišče štelo kot pritožbo, in ki jo je z izpodbijanim sklepom z dne 7.8.2007 zavrglo z že zgoraj povzeto obrazložitvijo, da proti sklepu, izdanem na drugi stopnji, pritožbe ni moč vložiti. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da bi moralo prvostopenjsko sodišče, enako kot je to storilo že pri obravnavanju vloge z dne 28.6.2006, šteti novo vlogo tožeče stranke po vsebini kot revizijo, čeprav je bila naslovljena kot pritožba. V obravnavanem primeru bi bila taka (druga) revizija dovoljena, saj 3. odst. 384. čl. ZPP določa, da je revizija vselej dovoljena zoper sklep, s katerim je sodišče druge stopnje potrdilo sklep sodišča prve stopnje, da se revizija zavrže. Vendar pa morajo biti tudi v tem primeru podane vse temeljne procesne predpostavke za vsebinsko obravnavanje revizije, med katere spada tudi postulacijska sposobnost. Kot je to pravilno obrazložilo že prvostopenjsko sodišče, pa v obravnavanem primeru ta pogoj ni bil izpolnjen. Za izredna pravna sredstva, med katera spada tudi revizija, namreč velja, da jih lahko stranka opravlja samo po takem pooblaščencu, ki je odvetnik, razen če ima stranka sama ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit. Slednjega pa pritožnici nista zatrjevali. Zato je odločitev prvostopenjskega sodišča o zavrženju „pritožbe“, ki je po vsebini revizija, pravilna. Revizija bi bila v obravnavanem primeru dovoljena le, če bi bila prav odsotnost postulacijske sposobnosti stranke tisti razlog, zaradi katerega bi bila prva revizija zavržena in bi zato pravilnost teh razlogov bilo potrebno presojati v revizijskem postopku. Kot izhaja iz podatkov spisa, pa je bila prva revizija zavržena iz povsem drugega razloga, in sicer zato, ker vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ni dosegala tiste vrednosti, ki je predpisana kot pogoj, da se šteje revizijo za dovoljeno.

Pritožbeno sodišče je zato pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. tč. 365. čl. ZPP).