Jedro

Pogoj za postavitev začasnega zastopnika je tudi, da je stranka pravdno nesposobna in da nima zakonitega zastopnika. Iz podatkov v spisu ni ugotoviti, da nasprotni udeleženec ne bi imel pravdne sposobnosti, ker njegova začasna odsotnost zaradi zdravljenja nikakor na pravdno sposobnost ne vpliva. Zaradi tega zdravljenja je namreč nasprotni udeleženec še vedno poslovno popolnoma sposoben in torej lahko sam opravlja procesna dejanja v nepravdnem postopku, torej je pravdno sposoben (1. odstavek 77. člena ZPP). Če tega ne more opravljati neposredno na sodišču, procesna dejanja lahko opravlja pisno ali pa za to pooblasti drugo osebo (pooblaščenec). Ker torej za nasprotnega udeleženca iz podanih podatkov ni možno zaključiti, da ta ne bi imel pravdne sposobnosti, od predlagateljice sodišče prve stopnje ni moglo zahtevati, da predlaga postavitev začasnega zastopnika v smislu 82. člena ZPP.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom kot nepopolnega zavrnilo predlog predlagateljice za delitev solastnine z dne 21. 10. 2014, ker predlagateljica v danem ji roku na poziv sodišča ni podala predloga za postavitev začasnega zastopnika nasprotnemu udeležencu in v ta namen založila določenega predujma.

Zoper sklep se je v roku pritožila predlagateljica iz vseh pritožbenih razlogov, ki predlaga, da pritožbeno sodišče sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Navaja, da je sodišče prve stopnje vezalo svojo odločitev na 108. in 81. člen Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) ter na 37. člen Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP; pritožnica očitno zmotno navede ZPP), vendar postavitev začasnega zastopnika te določbe ne predvidevajo. V tem delu torej sklepa ni mogoče preizkusiti. Sodišče je verjetno imelo v mislih uporabo 82. člena ZPP, saj to določilo predvideva postavitev začasnega zastopnika pravdni stranki. Ko je sodišče prve stopnje v sklepu z dne 3. 12. 2014, s katerim je predlagateljico pozvalo na predlaganje postavitve začasnega zastopnika in založitev predujma, podalo pravni pouk, da zoper sklep ni pritožbe, je strankam odvzelo pravico do pravnega sredstva, kar predstavlja kršitev Ustave RS. Zlasti pa niso podane okoliščine, ki bi opravičevale postavitev začasnega zastopnika. Kot prvo, v izpodbijanem sklepu ni opredelitve, da bi postopek za postavitev zakonitega zastopnika predolgo trajal, kar je predpostavka za postavitev začasnega zastopnika, in v tem delu izpodbijanega sklepa ni možno preizkusiti. Poleg tega ni izpolnjen niti en pogoj iz drugega odstavka 82. člena ZPP za postavitev začasnega zastopnika. Iz spisovnih podatkov ni razvidno, da bi sodišče o postavitvi začasnega zastopnika obvestilo organ, pristojen za socialne zadeve, kar bi moralo storiti skladno tretjemu odstavku 82. člena ZPP. Predvsem pa iz dokumentacije v spisu ni razvidno, da bi bila nasprotnemu udeležencu odvzeta poslovna sposobnost oziroma bi ta bila kakorkoli omejena, kar je pogoj za postavitev začasnega zastopnika. Če je nasprotni udeleženec upravičen do zdravljenja v zdravilišču, to ni nikakršna omejitev njegove procesne sposobnosti. V nadaljevanju pritožba pojasnjuje, da je nasprotni udeleženec s tem postopkom dobro seznanjen in želi le njegovo prekinitev za določen čas do poteka njegovega zdravljenja.

Pritožba je utemeljena.

Ne da bi se pritožbeno sodišče poprej opredeljevalo o številnih pritožbenih očitkih bistvenih kršitev določb postopka, zmotne uporabe materialnega prava in nepopolne ali zmotne ugotovitve dejanskega stanja, se osredotoča na bistveni pogoj za postavitev začasnega zastopnika v pravdnem (skladno 37. členu ZNP tudi v nepravdnem) postopku, na kar pritožba prav tako pravilno opozarja. Po določbi prvega odstavka 82. člena ZPP sodišče postavi stranki začasnega zastopnika, če se med postopkom pokaže, da bi redni postopek za postavitev zakonitega zastopnika predolgo trajal. Torej je to določbo razlagati v povezavi z 78. členom ZPP, po kateri stranko, ki nima pravdne (procesne) sposobnosti, zastopa njen zakoniti zastopnik. To pomeni, da stranko zastopa v pravdi zakoniti zastopnik, če ta stranka nima pravdne sposobnosti, in če pravdno nesposobna stranka nima zakonitega zastopnika, sodišče šele lahko postavi tej stranki začasnega zastopnika. Iz podatkov v spisu ni ugotoviti, da nasprotni udeleženec ne bi imel pravdne sposobnosti, ker njegova začasna odsotnost zaradi zdravljenja nikakor na pravdno sposobnost ne vpliva. Zaradi tega zdravljenja je namreč nasprotni udeleženec še vedno poslovno popolnoma sposoben in torej lahko sam opravlja procesna dejanja v nepravdnem postopku, torej je pravdno sposoben (prvi odstavek 77. člena ZPP). Če tega ne more opravljati neposredno na sodišču, procesna dejanja lahko opravlja pisno ali pa za to pooblasti drugo osebo (pooblaščenec). Ker torej za nasprotnega udeleženca iz podanih podatkov ni možno zaključiti, da ta ne bi imel pravdne sposobnosti, od predlagateljice sodišče prve stopnje ni moglo zahtevati, da predlaga postavitev začasnega zastopnika v smislu 82. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP.

Pritožbeno sodišče je moralo pritožbi predlagateljice ugoditi že iz razloga zgoraj pojasnjene bistvene kršitve določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava, z njo izpodbijani sklep razveljaviti in zadevo vrniti v nadaljnji postopek sodišču prve stopnje (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP in je ta pridržana za končno odločbo, da bo sodišče prve stopnje lahko o njih odločilo glede na končni uspeh strank v postopku.