Jedro

Tudi v primeru, če dejanja niso izpodbojna, so lahko pogodbe o prodaji stvari, katerih pravni promet je prepovedan, nične. Posledica ničnosti pa je prav tako vrnitveni zahtevek, kot ga tožeča stranka uveljavlja s tožbo.

Izrek

I. Pritožbi se deloma ugodi in se izpodbijana sodba razveljavi ter vrne sodišču prve stopnje v nov postopek v delu, v katerem je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke, s katerim tožeča stranka izpodbija učinke: - prodaje blaga in učinek prenosa lastninske pravice na toženca z izročitvijo premičnih stvari po računu tožnika št. 116456 in učinek nadomestne izpolnitve plačila s kompenzacijo dne 17.3.2009 po dokumentu št. 131, s čimer je toženec prejel poplačilo svoje terjatve po računu št. 48328, v skupnem znesku 1.328,66 EUR - prodaje blaga in učinek prenosa lastninske pravice na toženca z izročitvijo premičnih stvari po računu tožnika št. 116941 in učinek nadomestne izpolnitve plačila s kompenzacijo dne 6.4.2009 po dokumentu št. 185, s čimer je toženec prejel poplačilo svoje terjatve po računih: št. 49701, 52554 in 53024, v skupnem znesku 22.506,48 EUR in zahteva vrnitev stvari, ki jih je tožena stranka prejela po rn. št. 116456: koda 2350613 UNIVERSAL 700 TN – 1 kos ter po rn. št. 116941: koda 2360603 H0 – 1500 BEM – 9 kosov, koda 2510903 HG 600 GP-T – 1 kos in koda 2350108 HO – 700 BEM/S2-HACCP – 1 kos; če toženec ne vrne navedenih stvari, mora v 15 dneh plačati tožniku na njegov račun št. IBAN SI56 3300 0000 3290 328 denarno protivrednost stvari: za stvari prejete po rn. št. 116456: za kodo 2350613 700 TN – 1 kos 1.681,86 EUR, za stvari prejete po rn. št. 116941: koda 2360603 H0 – 1500 BEM – 9 kosov, 2.874,80 EUR/kos (skupaj 25.873,24 EUR), koda 2510903 HG 600 GP-T – 1 kos 984,00 EUR in koda 2350108 HO – 700 BEM/S2-HACCP – 1 kos, 2.252,34 EUR, vendar skupaj največ do vrednosti medsebojne(ih) kompenzacij(e) 23.834,94 EUR; in v delu, v katerem je odločeno o pravdnih stroških.

V preostalem delu se pritožba zavrne in se v nerazveljavljenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citirano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke, ki se glasi: „V razmerju med stečajnim tožnikom L. d.d. - v stečaju, in tožencem S. d.o.o., se razveljavi: učinek nakazila denarnega zneska na račun toženca dne 17.2.2009 po dokumentu št. 10, s čimer je toženec prejel plačilo svojih terjatev po računu(ih) št. 46034, v skupnem znesku 6.470,23 EUR učinek nakazila denarnega zneska na račun toženca dne 17.2.2009 po dokumentu št. 32, s čimer je toženec prejel plačilo svojih terjatev po računu(ih) št. 46034, v skupnem znesku 10.000,00 EUR učinek medsebojne kompenzacije (pobota) z dne 10.3.2009 po dokumentu št. 127 o kompenzaciji, s katero je tožnik pobotal svoje terjatve po računu(ih) 116323, toženec pa je prejel plačilo svojih terjatev po računu(ih) št. 48328, v skupnem znesku 511,64 EUR prodaja blaga in učinek prenosa lastninske pravice na toženca z izročitvijo premičnih stvari po računu tožnika št. 116456 in učinek nadomestne izpolnitve plačila s kompenzacijo dne 17.3.2009 po dokumentu št. 131, s čimer je toženec prejel plačilo svoje terjatve po računu(ih) št.: 48328, v skupnem znesku 1.328,66 EUR učinek medsebojne kompenzacije (pobota) z dne 1.4.2009 po dokumentu št. 164 o kompenzaciji, s katero je tožnik pobotal svoje terjatve po računu(ih) 116665, toženec pa je prejel plačilo svojih terjatev po računu(ih) št. 48328 in 52554, v skupnem znesku 7.187,40 EUR učinek medsebojne kompenzacije (pobota) z dne 6.4.2009 po dokumentu št. 184 o kompenzaciji, s katero je tožnik pobotal svoje terjatve po računu(ih) 116751, toženec pa je prejel plačilo svojih terjatev po računu(ih) št. 52554 in, v skupnem znesku 500,99 EUR prodaja blaga in učinek prenosa lastninske pravice na toženca z izročitvijo premičnih stvari po računu tožnika št. 116941 in učinek nadomestne izpolnitve plačila s kompenzacijo dne 6.4.2009 po dokumentu št. 185, s čimer je toženec prejel plačilo svoje terjatve po računu(ih) št.: 49701, 52554 in 53024, v skupnem znesku 22.506,48 EUR Toženec je dolžan v 15 dneh vrniti tožniku naslednje stvari tako, da ji izroči stečajnemu upravitelju: prejete po rn. št. 116456: koda 2350613 UNIVERSAL 700 TN-1 kos prejeto po rn. št. 116941: koda 2360603 HO-1500 BEM - 9 kosov, koda 2510903 HG 600 GP-T – 1 kos in koda 2350108 HO-700 BEM/S2 HACCP – 1 kos Če toženec ne vrne navedenih stvari, mora v 15 dneh plačati tožniku na njegov račun št. IBAN SI56 3300 0000 3290 328 denarno protivrednost stvari: za stvari prejete po rn. št. 116456: za kodo 2350613 UNIVERSAL 700 TN 1.681,86 EUR/kos (skupaj 1.681,86 EUR za 1 kos) za stvari prejete po rn. št. 116941: za kodo 2360603 HO-1500 BEM 2.874,80 EUR/kos (skupaj 25.873,24 EUR za 9 kosov), za kodo 2510903 HG 600 GP-T 984,00 EUR/kos (skupaj 984,00 EUR za 1 kos), za kodo 2350108 HO-700 BEM/S2 HACCP 2.252,34 EUR/kos (skupaj 2.252,34 EUR za 1 kos), vendar skupaj največ do vrednosti medsebojne(ih) kompenzacij(e) 23.834,94 EUR.

Toženec mora v 15 dneh plačati tožniku na njegov račun št. IBAN SI56 3300 0000 3290 328 denarni znesek 24.670,26 EUR.

Toženec mora plačati tožniku zakonske zamudne obresti od zneska 48.505,20 EUR, za čas od 14.11.2009 do dne dejanskega vračila stvari oz. plačila denarne protivrednosti in plačila denarnega zneska.“ Tožečo stranko je obsodilo na povrnitev pravdnih stroškov tožene stranke v višini 1.712,50 EUR z zamudnimi obrestmi.

2. Tožena stranka se je zoper sodbo pritožila zaradi bistvene kršitve določb postopka, zmotne uporabe materialnega prava ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in drugostopnemu sodišču predlagala, da pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v nov postopek ali pa, da jo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Utemeljen je pritožbeni očitek, da se sodišče prve stopnje v razlogih izpodbijane sodbe ni opredelilo do trditev tožeče stranke v njeni pripravljalni vlogi z dne 24.3.2011, v kateri je zatrjevala v zvezi s prodajo gotovih izdelkov po računih tožeče stranke 116456 in 116941, da je tožnik izvedel prodajo teh izdelkov toženi stranki v nasprotju s pravnomočnimi sklepi o davčnih izvršbah na premičnine. V ta namen je tudi ponudil dokaze, do katerih se sodišče prve stopnje ni opredelilo.

5. Ker izpodbijana sodba v tem delu nima razlogov o odločilnih dejstvih, je ni bilo mogoče preizkusiti. S tem je podana bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, ki je narekovala delno razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve v ponovno odločanje sodišču prve stopnje (354. člen ZPP). Pri tem pritožbeno sodišče opozarja, da so tudi v primeru, če dejanja niso izpodbojna, lahko pogodbe o prodaji stvari, katerih pravni promet je prepovedan, nične (86. člen OZ), če bi se izkazale trditve tožeče stranke za resnične. Posledica ničnosti pa je prav tako vrnitveni zahtevek, ki ga tožeča stranka uveljavlja s tožbo.

6. Glede pobotanja terjatev po računih tožeče stranke 116323, 116665 in 116751 višje sodišče zaključuje, da tožeča stranka glede kompenzacij terjatev tožeče stranke po navedenih treh računih, s terjatvami tožene stranke v višini: 511,64 EUR, 7.187,40 EUR in 500,99 EUR, ni navedla nobenih razlogov, zaradi katerih bi bili medsebojni poboti teh terjatev izpodbojni. Tožena stranka je trdila, da ji je tožeča stranka račun št. 116665 izstavila za opravljeno popravilo zamrzovalne komore. Navedla je tudi, da je tudi v letih 2008 in 2009 (sicer izjemoma) prihajalo do prodaje gotovih izdelkov toženi stranki (ker je imela tožena stranka hladilne naprave, zaradi česar je potrebovala storitve tožeče stranke in od nje kupovala tudi gotove izdelke). Če teh terjatev tožeča stranka ne bi pobotala, bi veljale za pobotane z dnem začetka stečajnega postopka (1. odstavek 261. člena ZFPPIPP). Glede na navedeno je v tem delu sodba sodišča prve stopnje materialnopravno pravilna.

7. V delu odločitve sodišča prve stopnje, s katero je zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke na razveljavitev učinkov, dne 17.2.2009 opravljenih nakazil denarnih zneskov za poplačilo upnikovih terjatev v višini 6.470,23 EUR in 10.000,00 EUR po računu št. 46034 in zahtevek za plačilo teh zneskov tožeči stranki, po oceni pritožbenega sodišča tožeča stranka neuspešno uveljavlja pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava glede neobstoja objektivnega pogoja izpodbijanja.

8. Tožena stranka je v svojo obrambo povedala, da je za tožečo stranko izvajala prehranske storitve na podlagi pogodbe o prehranskih storitvah in sicer v času trajanja poslovanje tožeče stranke. V odgovoru na tožbo je tudi trdila, da je bila tožeča stranka ves čas solventen partner, ki je svoje terjatve redno poravnaval, včasih sicer s težavami, ki so bile v danem poslovnem prostoru običajne.

9. Te trditve v zvezi z dokazi, ki jih je predložila sama tožeča stranka, je sodišče prve stopnje zato pravilno obravnavalo in jim sledilo tako, da je ugotovilo, da je tožeča stranka sporne izpolnitve opravila v roku, ki je med njima že pred spornim obdobjem veljal za običajen rok izpolnitve. Glede teh dejstev je v obrazložitvi sodbe tudi navedlo ustrezne razloge. Neutemeljena je zato pritožba, da tožena stranka trditev v to smer ni podala. Tožeča stranka pa s pritožbo tudi ni uspela ovreči zaključkov sodišča prve stopnje, da je bil sporni račun 46034 (z dnevom zapadlosti 29.1.2009), ki je bil plačan 17.2.2009, plačan toženi stranki v roku, ki se je med njima razvil kot običajen, eno do dvomesečni rok plačila. S tem pa se izkaže, da je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je v tem delu tožena stranka izpodbila domnevo o obstoju objektivnega pogoja izpodbojnosti iz 1. točke prvega odstavka 272. člena ZFPPIPP (drugi odstavek 272. člena ZFPPIPP). Zato je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo tožbeni zahtevek zaradi razveljavitve učinkov nakazil denarnih zneskov toženi stranki.

10. Glede na navedeno je v delu, v katerem tožeča stranka s pritožbo ni uspela, višje sodišče sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).

11. Ker je bila sodba sodišča prve stopnje delno razveljavljena in v tem obsegu zadeva vrnjena sodišču prve stopnje v novo sojenje, je drugostopno sodišče pridržalo odločitev o stroških postopka v zvezi s pravnim sredstvom za končno odločbo (4. odstavek 165. člena ZPP).