28. 10. 2004

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku odločanja o ustavni pritožbi A. A. iz Ž., ki ga zastopa B. B., odvetnica v Z., na seji dne 28. oktobra 2004

sklenilo:

1.Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Višjega sodišča v Ljubljani št. I Kp 1260/2002 z dne 11. 2. 2003 v zvezi s sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani št. I K 37/2000 z dne 26. 4. 2002 se zavrže.

2.Udeleženca sama nosita stroške postopka z ustavno pritožbo.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.V kazenskem postopku, ki je tekel na podlagi zasebne tožbe pritožnika kot zasebnega tožilca, je bil obdolženec na podlagi 3. točke 385. člena Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 63/94 in nasl. - ZKP) pravnomočno oproščen kaznivega dejanja razžalitve po drugem odstavku 169. člena Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 63/94 in nasl. - KZ).

2.V ustavni pritožbi pritožnik zatrjuje kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin iz 22., 34. in 35. člena Ustave.

Pravica do enakega varstva pravic naj bi mu bila kršena zaradi privilegiranega obravnavanja novinarja oziroma zaradi diskriminacijske obravnave pritožnika pri obrambi njegovih pravic. Za stališče, da imajo predstavniki tiska poseben položaj, po mnenju pritožnika v Ustavi ni podlage. Zaradi navedenega naj bi mu bili kršeni pravica do osebnega dostojanstva in varnosti in pravica do varstva pravic zasebnosti in osebnostnih pravic. Kršena naj bi mu bila tudi pravica do kontradiktornosti in s tem pravica do enakega varstva pravic, saj naj bi pritožbeno sodišče popolnoma ignoriralo pomemben dokaz, s katerim je skušal dokazati, da je imel obdolženi do njega zaničevalni namen. Ustavnemu sodišču predlaga, naj izpodbijano sodbo Višjega sodišča v celoti razveljavi ter zadevo vrne pritožbenemu sodišču v novo odločanje. Predlaga tudi, naj mu Ustavno sodišče prizna pravico do povračila stroškov z ustavno pritožbo.

3.Ustavno sodišče je s sklepom št. Up-373/03 z dne 10. 7. 2003 ustavno pritožbo sprejelo v obravnavo na podlagi četrtega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju ZUstS). Ustavno pritožbo je Ustavno sodišče v skladu s 56. členom ZUstS poslalo Višjemu sodišču v Ljubljani, ki nanjo ni odgovorilo. V skladu z 22. členom Ustave je bila ustavna pritožba poslana tudi nasprotni stranki iz kazenskega postopka, ki je po svojem pooblaščencu nanjo vsebinsko odgovorila in predlagala, naj Ustavno sodišče ustavno pritožbo kot neutemeljeno zavrne. Priglasila je tudi stroške postopka. Odgovor nasprotne stranke je bil poslan pritožniku, ki nanj ni odgovoril.

B.

4.Po določbi prvega odstavka 50. člena ZUstS lahko vsakdo ob pogojih, ki jih določa ta zakon, vloži pri Ustavnem sodišču ustavno pritožbo, če meni, da mu je s posamičnim aktom državnega organa, organa lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil kršena njegova človekova pravica ali temeljna svoboščina.

5.Po določbi tretje alineje prvega odstavka 55. člena ZUstS Ustavno sodišče ustavno pritožbo zavrže, če jo je vložila neupravičena oseba. Ustavni pritožnik je v kazenskem postopku, ki se je končal z izpodbijano oprostilno sodbo, nastopal kot zasebni tožilec.

6.Po stališču Ustavnega sodišča zgolj to, da je bil pritožnik kot zasebni tožilec stranka v kazenskem postopku, še ne pomeni, da je upravičen vložiti ustavno pritožbo. Iz 22. člena Ustave namreč izhaja, da je vsakomur zagotovljeno enako varstvo njegovih pravic v postopku pred sodiščem in drugimi organi, ki odločajo o njegovih pravicah, dolžnostih in pravnih interesih, za tak položaj pa v primeru zasebnega tožilca ne gre. To pa ne pomeni, da zasebni tožilec ne uživa temeljnih procesnih jamstev v kazenskem postopku. Povedano pomeni le, da jih ni mogoče uveljavljati z ustavno pritožbo pred Ustavnim sodiščem. Zato je bilo treba ustavno pritožbo zavreči. Enako tudi v sklepu št. Up-168/98 z dne 10. 5. 2001 (Uradni list RS, št. 52/2001 in OdlUS X, 116).

7.Pritožnik in nasprotna stranka iz kazenskega postopka sta v ustavni pritožbi in v odgovoru nanjo priglasila odvetniške stroške. V postopku pred Ustavnim sodiščem nosi vsak udeleženec svoje stroške, če Ustavno sodišče ne odloči drugače (prvi odstavek 34. člena ZUstS, ki se po 49. členu ZUstS uporablja tudi v postopku z ustavno pritožbo). Za drugačno odločitev bi morali obstajati posebni razlogi, ki jih udeleženca ne navajata. Ustavno sodišče je zato odločilo, kot izhaja iz 2. točke izreka tega sklepa.

C.

8.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretje alineje prvega odstavka 55. člena in prvega odstavka 34. člena v zvezi z 49. členom ZUstS v sestavi: predsednica dr. Dragica Wedam Lukić ter sodnice in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk in Jože Tratnik. Sklep je sprejelo s šestimi glasovi proti trem. Proti so glasovali sodniki Čebulj, Janko in Ribičič.

Predsednica dr. Dragica Wedam Lukić