Jedro

Upoštevajoč, da je tožnik soglasje za spremembo osebnega imena nesporno podpisal, so vse navedbe o tem, da to naj ne bi bila njegova prava volja v smislu predpostavk za veljavnost pravnega akta za konkretni upravni spor, nerelevantne.

V zvezi z navedbo, da tožnik pred podpisom soglasja ni prebral vsebine Prošnje in zato ne ve, kaj je podpisal, pa sodišče opozarja na načelo skrbnosti, ki določa, da morajo udeleženci v obligacijskem razmerju pri izpolnjevanju svoje obveznosti ravnati s skrbnostjo, ki se v pravnem prometu zahteva pri ustrezni vrsti obligacijskih razmerij (skrbnost dobrega gospodarstvenika oziroma skrbnost dobrega gospodarja, prvi odstavek 6. člena Obligacijskega zakonika). Tudi, če je resnično, je tožnikovo ravnanje, da je podpisal nekaj, česar ni prej prebral, nedvomno ravnanje, ki ne ustreza zahtevani skrbnosti, ki se zahteva za ravnanje vsakogar v pravnem prometu in zato ne more dobiti pravne zaščite. Posledice neskrbnega ravnanja mora tožnik nositi sam. Glede zatrjevane morebitne napake volje, kar tožnik, ki ima kvalificirano pooblaščenko, ponavlja v tožbi, pa je pravilno, utemeljeno in prepričljivo že pojasnila toženka v izpodbijano odločbi, da se napake volje lahko izpodbijajo v civilnem postopku.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

_O izpodbijani prvostopenjski odločbi_

1. Upravna enota Krško je na podlagi drugega odstavka 18. člena Zakona o osebnem imenu (v nadaljevanju ZOI-1) z odločbo št. 211-91/2018-5 z dne 21. 12. 2018 (v nadaljevanju prvostopenjska odločba) dovolila spremembo priimka A. B., rojenemu ... 2017 v Ljubljani, v nov priimek C. B. (1. točka izreka) in odločila, da bo v pravnem prometu uporabljal osebno ime A. C. (2. točka izreka), da sprememba priimka velja od dokončnosti odločbe (3. točka izreka) ter ugotovila, da stroškov postopka ni bilo (4. točka izreka).

2. Upravna enota Krško je ugotovila, da je oče mld. A. B. tožnik, mati pa C. C., rojena ... 1989, s stalnim prebivališčem ..., kjer ima stalno prebivališče prijavljeno tudi njun sin mld. A. B. in da starša živita ločeno. Ugotovljeno je bilo, da je zahtevek za spremembo otrokovega priimka podala mati, tožnikov oče pa je za spremembo priimka podal pisno soglasje in da mld. A še ni dopolnil 9 let, zato podaja njegovega soglasja k spremembi osebnega imena ni bila potrebna. Upravni organ je po ugotovitvi, da so izpolnjeni vsi pogoji za spremembo osebnega imena, dovolil spremembo priimka mladoletnemu A. B. v nov priimek C. B. Upravna enota je po ugotoviti, da sta o izbiri imena za pravni promet mld. otroka podala pisno izjavo njegova starša, odločila, da bo v pravnem prometu A. B. uporabljal osebno ime A. C. _O izpodbijani drugostopenjski odločbi_

3. Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije (v nadaljevanju toženka) je z odločbo št. 211-7/2019/5 (1322-03) z dne 29. 4. 2019 (v nadaljevanju drugostopenjska odločba), zavrnilo tožnikovo pritožbo zoper prvostopenjsko odločbo (1. točka izreka) in ugotovilo, da z izdajo te odločbe niso nastali posebni stroški (2. točka izreka drugostopenjske odločbe).

4. Toženka je tožnikovo pritožbo zavrnila z utemeljitvijo, da je tožnik kot drugi roditelj podal soglasje k spremembi osebnega imena mld. A, kar je razvidno iz obrazca "Prošnja za spremembo osebnega imena mladoletne osebe" z dne 19. 12. 2019 (v nadaljevanju Prošnja), ki ga je tožnik potrdil s podpisom. Zato je po oceni toženke uprava enota utemeljeno dovolila spremembo priimka iz osebnega imena A. B. v novo osebno ime, kot predlagano v Prošnji, in sicer A. C. B., za pravni promet pa A. C., saj so bili izpolnjeni vsi pogoji za spremembo, ki jih določa ZOI-1. Tožnikovo pritožbeno navedbo, da ni privolil, da se v pravnem prometu in drugih zadevah uporablja zgolj priimek C. in zahtevo, da se v pravnem prometu in vseh uradnih postopkih za A. B. uporablja nov priimek B. C., je toženka zavrnila z utemeljitvijo, da iz s strani tožnika lastnoročno podpisane Prošnje jasno izhaja, da je tožnik soglašal, da je nov priimek otroka C. B. (in ne B. C., kot zahteva tožnik), v pravnem prometu pa C. Toženka je pojasnila, da je soglasje k zahtevi za spremembo osebnega imena sestavni del vloge za spremembo osebnega imena mladoletnega otroka in tožnika veže vse od takrat naprej, ko je zahteva za spremembo osebnega imena prispela do upravnega organa, saj se je s prispetjem vloge začel upravni postopek. Toženka je tudi pojasnila, da Zakon o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) ne predvideva preklica izjave, zato je toženka tožnikov preklic dokumenta, na katerem je podpisal strinjanje, ocenila kot takega, ki nima nikakršnega učinka na upravni postopek in s sklicevanjem na sodbo Vrhovnega sodišča RS X Ips 229/2005 poudarila, da ne vpliva na prej podano soglasje. Iz obrazložitve drugostopenjske odločbe še izhaja, da so nerelevantne pritožbene navedbe v zvezi z ravnanji C. C. (da naj se ne bi držala nobenih dogovorov in samovoljno postavljala pogoje za stike z njegovim sinom) in tožnikovi očitki o zlorabi tožnikovega podpisa, napako volje ter pojasnila, da se morebitno napako volje lahko uveljavlja pred pristojnim sodiščem po pravilih obligacijskega prava. Zavrnila je tudi tožnikovo navedbo, da dokumenta pred podpisom naj ne bi prebral, ker očitno, če je to res, v postopku ni ravnal dovolj skrbno.

_Povzetek relevantnih tožbenih navedb_

5. Tožnik izpodbija odločbo zaradi nepravilne ugotovitve dejanskega stanja in uporabe materialnega prava ter predlaga, da se odločba toženke v zvezi s prvostopenjsko odločbo odpravi ter zahteva povrnitev stroškov postopka.

6. V tožbi navaja, da je do odločitve prišlo zaradi situacije, ker prvostopni ali drugostopni organ nista preverila, da izpodbijana odločba temelji na nepristni listini in nesoglasju tožnika. Navaja, da sta s C. C. starša mld. A. B., rojenega ... 2017, da sta se zaradi nesoglasij razšla, da je mati na podlagi sodne poravnave postala skrbnica otroku. Navaja, da se zaradi nesoglasij sama nista uspela dogovoriti glede stikov, preživnine in ostalih pomembnih zadev, vezanih na njunega sina, zato se je tožnik po pomoč obrnil na Center za socialno delo Posavje, enota Krško (v nadaljevanju CSD). Navaja, da sta na CSD imela več razgovorov v prisotnosti socialnih delavk in psihologinje, ki so jima svetovale, naj stvari rešujeta sporazumno, vendar se tudi v prisotnosti uslužbenk CSD nista uspela dogovoriti, saj je mati vztrajala pri svojih zahtevah in preprečevala stike z otrokom. 12. 12. 2018 sta se zadnjič udeležila posveta na CSD. Pred tem razgovorom 12. 12. 2018 je mati izrazila željo, da spor glede sina rešita, kar je bilo za tožnika zelo presenetljivo, zaradi česar je bil tožnik tudi pozitivno presenečen, pri čemer sta se tedaj tudi začasno dogovorila glede stikov s sinom, kot trdi, z velikim popuščanjem tožnika. Med razgovorom je C. C. večkrat predlagala, da priimku njunega sina dodata še njen priimek C. Glede na to, da je tožnik želel odnos z bivšo partnerico urejati sporazumno, da bo zato večkrat videl tudi svojega sina ter tudi na predlog socialne delavke, je tožnik na tem posvetu pristal na to, kot trdi, da se sinu doda še priimek matere, torej da bi bilo ime: A. B. C. C. C. je na razgovoru predložila tudi obrazec, na katerega je podpisal strinjanje, da se sinu A. B. doda priimek C. Tožnik navaja, da dokumenta na CSD resnično ni prebral, saj je bil prepričan, da je v prisotnosti uradne osebe CSD podpisal dokument, ki izraža siceršnje trditve C. C., torej, da se priimku A. B. doda priimek C. Tožnik izpostavlja, da v nobenem primeru ni bilo govora o priimku otroka C. B., še manj pa, da bi otrok v pravnem prometu uporabljal zgolj priimek C. Na kaj takega tožnik nikoli ne bi pristal. Tožniku se postavlja veliko vprašanje ali je C. C. karkoli naknadno vpisala v obrazec za spremembo imena in navaja, da niti tožnika niti prisotnih delavk o tem ni seznanila, pač pa je nekorektno, z nepristnimi nameni okrog prinesla tožnika in to ob prisotnosti delavk CSD. Tožnik navaja, da je C. C. na sporazumno rešitev spora tedaj pristala zgolj iz razloga, da pridobi tožnikov podpis, ki pa ga je uporabila v svojo korist. Po tem razgovoru na CSD, tako navaja tožnik, se C. C. v nadaljevanju nikakor ni želela več sporazumno dogovarjati, pač pa je vztrajala na svojem, tožnik pa je v bistvu za dobro otroka popuščal. Tožnik je še dodal, da je obstajala do razgovora na CSD 12. 12. 2018 in sklenjenega začasnega sporazuma velika ovira glede stikov s strani mame in je le s pomočjo CSD, kot trdi, tožnik dosegel vsaj tiste minimalne stike. Poudarja, da je tudi iz zapisnika CSD z dne 13. 6. 2019, uradnega zaznamka z dne 4. 1. 2019, z dne 31. 12. 2018 in zapisnika z dne 8. 1. 2019 razvidno, da za takšno spremembo, kot izhaja iz izpodbijane odločbe, ni bilo soglasja.

_Povzetek relevantnih navedb toženke_

7. Toženka v odgovoru na tožbo vztraja, da so bili v postopku spremembe osebnega imena mladoletnega otroka izpolnjeni vsi pogoji, da se sprememba imena dopusti. Ponavlja, da je prošnjo za spremembo priimka podala otrokova mati C. C., pri kateri otrok dejansko biva, da iz obrazca Prošnja, ki jo je Upravna enota Krško prejela 19. 12. 2018, izhaja, da je s spremembo soglašal tudi tožnik, saj je soglasje, ki ga je 12. 12. 2018 podal na navedenem obrazcu, lastnoročno podpisal, česar tožnik niti ne zanika. Soglasje otroka v konkretnem primeru ni bilo potrebno, saj še ni dopolnil zakonsko določenih 9 let. Tožnikovo zatrjevanje, da se s soglasjem ni strinjal, upoštevajoč, da ZUP ne predvideva, da bi se podana izjava (soglasje tožnika k spremembi) v upravnem postopku lahko preklicala, po mnenju toženke nima vpliva na pravilnost odločitve. Ponavlja, da morebitna zloraba tožnikovega podpisa ni predmet tega upravnega spora, ampak lahko napako volje, kot je že pojasnila, uveljavlja pred pristojnim sodiščem po pravilih obligacijskega prava.

_Povzetek relevantnih navedb C. C._

8. C. C. navaja, da je tožba, zapisana v tožnikovi dosedanji maniri, ki temelji na sprenevedanju in potvarjanju resničnega dejanskega stanja. Opozarja, da je razpravljanje in obremenjevanje sodišča v tem postopku s tem, kdo se je bil glede mld. A. voljan pogovarjati in na kakšen način, za predmetni postopek pravno nepomembno. Vseeno pa jih ocenjuje kot eklatantno neresnične in jim v celoti nasprotuje. Meni, da je predmetni upravni spor sprožen zgolj iz nagajivosti in očitnega nezadovoljstva tožnika zaradi sklenjene sodne poravnave, v kateri mora plačevati preživnino za svojega otroka. C. C. v bistvenem še poudarja, da se je odzvala na popolnoma vse klice in pozive CSD, tudi po 12. 12. 2018 sklenjenem sporazumu. Po podpisanem sporazumu pri CSD ji je tožnik, ko sta odhajala iz CSD zabrusil, da se tega dogovora na sodišču ne bo držal, česar ni zanikal niti vpričo socialne delavke in psihologinje.

9. C. C. še poudarja, da je sprememba priimka, kot izhaja iz izpodbijanih odločb, tudi v največjo korist mladoletnega A. in je ključnega pomena, saj je bil mld. A. dodeljen v varstvo in vzgojo materi. Navaja, da je po vseh pravilih, ko je mati tista, ki v pretežni meri skrbi za otroka s prevozi v vrtec, obiski pri zdravniku, vsakodnevnih dnevnih opravkih ter pri potovanjih po in izven Slovenije nujen izkaz identitete med stranko kot materjo in otrokom, ki se kaže predvsem skozi osebne dokumente otroka in matere ter mora biti po njenem mnenju razvidna povezanost med otrokom in stranko kot materjo, zato je pomembno, da v pravnem prometu v otrokovem imenu uporablja le strankin priimek C. Ponavlja, da se je tožnik s spremembo priimka na razgovoru 12. 12. 2018 na CSD izrecno strinjal, to svoje strinjanje pisno izrazil na način, da je podpisal zapisnik CSD, na katerem je bila povzeta njegova izjava, ki je vsebovana v zapisniku CSD, ki predstavlja uradni dokument, katerega vsebina velja za resnično. Nasprotuje zaslišanju predlaganih prič, saj so dokazni predlogi prepozni, upravni spor pa ni namenjen zasliševanju prič in strank ter predlaga zavrnitev tožbe.

**K I. točki izreka**

10. Sodišče je v dokaznem postopku prebralo listine sodnega spisa, označene kot priloge sodnega spisa A1 do A9, C1 do C3, vpogledalo v vse listine upravnega spisa toženke št. 211-7/2019 in prve stopnje št. 211-91/2018, zaslišalo tožnika in C. C. Sodišče ni zaslišalo prič: ... in ..., ker sta predlagani v dokaz pravno nerelevantnim trditvam. Priči, ki naj bi bili prisotni v obdobju, ko so bili odnosi med stranko in stranko z interesom zelo slabi, na večih sestankih pred CSD in na sestanku, ko je C. C. ponudila, da bi sinu dodala še priimek C. Vsebina pogovorov in vsebina pogajanj, o katerih naj bi priči izpovedali, kot je mogoče povzeti tožnika, glede na nespornost tožnikovega podpisa na soglasju, kot bo obrazloženo v nadaljevanju, ni relevantna.

Tožba ni utemeljena.

11. Po presoji sodišča je izpodbijana odločitev o dovolitvi spremembe osebnega imena A. B., rojenemu ... 2017 v Ljubljani, v nov priimek C. B. in odločitev, da bo v pravnem prometu uporabljal osebno ime A. C. pravilna in zakonita, zato se sodišče na podlagi drugega odstavka 71. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) sklicuje na razloge izpodbijane odločbe.

12. Zakon določa, da se celotno osebno ime ali samo priimek ali samo ime lahko spremeni na prošnjo državljana, ki je popolno poslovno sposoben. O prošnji za spremembo osebnega imena odloča pristojni organ, pri katerem je bila prošnja vložena (vse 18. člen ZOI-1). Mladoletni osebi se lahko spremeni osebno ime na prošnjo zakonitih zastopnikov (prvi odstavek 20. člena ZOI-1). Kadar starši živijo ločeno, lahko zahteva spremembo osebnega imena otroku tisti od staršev, pri katerem otrok živi oziroma kateremu je zaupan v varstvo in vzgojo, če s tem soglaša drugi od staršev (drugi odstavek 20. člena ZOI-1). Če drugi od staršev ne soglaša s spremembo osebnega imena mladoletnemu otroku, jima sporazumno odločitev pomaga doseči center za socialno delo (tretji odstavek 20. člena ZOI-1). Če se starša tudi ob pomoči centra za socialno delo ne sporazumeta o otrokovem novem osebnem imenu, o utemeljenosti zahtevka odloči sodišče v nepravdnem postopku na predlog enega ali obeh staršev. Predlogu mora biti priloženo dokazilo pristojnega centra za socialno delo, da sta se starša ob njegovem sodelovanju poskušala sporazumeti o otrokovem novem osebnem imenu. Preden sodišče odloči, mora pridobiti mnenje pristojnega centra za socialno delo o koristi otroka. Odločba sodišča o utemeljenosti zahtevka mora biti priložena zahtevi za spremembo osebnega imena mladoletni osebi (četrti odstavek 20. člena ZOI-1). Soglasje drugega od staršev ni potrebno, če eden od staršev ni več živ, ni znan, njegovega prebivališča ni mogoče ugotoviti ali če mu je odvzeta starševska skrb (peti odstavek 20. člena ZOI-1).

13. Ni sporno, da starša mladoletnega A. živita ločeno, da je prošnjo za spremembo osebnega imena mld. A., ki jo je upravna enota prejela 19. 12. 2018, vložila mati, ki ji je mld. A. zaupan v varstvo in vzgojo. Upoštevajoč navedena nesporna dejstva, lahko na podlagi drugega odstavka 20. član ZOI-1 v konkretnem primeru vloži zahtevo za spremembo osebnega imena mld. A. njegova mati, če s tem soglaša tožnik.

14. Toženka se je pri ugotavljanju dejstva ali je soglasje očeta - tožnika podano, oprla na dejstvo, da je tožnik kot oče podpisal soglasje za spremembo osebnega imena svojega mld. sina na Prošnji in dejstvo, da je Prošnjo podpisal tožnik sam. Tožnik tudi na zaslišanju na glavni obravnavi izrecno potrdi, da je njegov podpis na Prošnji in, da je soglasje lastnoročno podpisal. Iz Prošnje jasno izhaja, da je tožnik s svojim podpisom na Prošnji izrecno soglašal, da se spremeni osebno ime sinu mld. A. B. v nov priimek C. B. in soglasje, da bo v pravnem prometu uporabljal osebno ime A. C. Zato je tudi po presoji sodišča izpodbijana odločitev pravilna in zakonita.

15. Neutemeljen je namreč tožbeni očitek tako o nepravilni ugotovitvi dejanskega stanja kot tudi nepravilni uporabi materialnega prava (ki niti ni konkretiziran). Sodišče ugotavlja, da so tožbene navedbe v bistvenem zgolj ponovitev tožnikovih pritožbenih navedb, na katere vse pa je odgovorila že toženka pravilno in argumentirano, zato se tudi v tem delu sodišče sklicuje na obrazložitev izpodbijane odločbe.

16. Pravilno je že toženka pojasnila nerelevantnost navedb o, povzeto smiselno, (i)okoliščinah podpisanega soglasja, (ii) o navedbi, da v bistvu tožnik s spremembo osebnega imena naj ne bi soglašal, kljub temu, da je soglasje podpisal; (iii) zavajanju matere, da je soglasje podpisal, (iv) možnosti naknadne izpolnitvi vsebine Prošnje; (v) o pogovorih na CSD o tem, kakšno naj bi bilo osebno ime. Upoštevajoč, da je tožnik soglasje za spremembo osebnega imena nesporno podpisal, so vse navedbe o tem, da to naj ne bi bila njegova prava volja v smislu predpostavk za veljavnost pravnega akta za konkretni upravni spor, nerelevantne. Zato sodišče ni zaslišalo predlaganih prič ... in ..., ki naj bi o dogovorih izpovedali. Kot že pojasnjeno tudi z izpodbijano odločbo, za ta upravni postopek oziroma sedaj upravni spor, glede na nesporno dejstvo, da je tožnik soglašal s spremembo imena, ni bistvena vsebina razgovorov na CSD.

17. V zvezi z v tožbi ponovljeno navedbo, da tožnik pred podpisom soglasja ni prebral vsebine Prošnje in zato ne ve, kaj je podpisal, pa sodišče opozarja na načelo skrbnosti, ki določa, da morajo udeleženci v obligacijskem razmerju pri izpolnjevanju svoje obveznosti ravnati s skrbnostjo, ki se v pravnem prometu zahteva pri ustrezni vrsti obligacijskih razmerij (skrbnost dobrega gospodarstvenika oziroma skrbnost dobrega gospodarja, prvi odstavek 6. člena Obligacijskega zakonika). Tudi, če je resnično, je tožnikovo ravnanje, da je podpisal nekaj, česar ni prej prebral, nedvomno ravnanje, ki ne ustreza zahtevani skrbnosti, ki se zahteva za ravnanje vsakogar v pravnem prometu in zato ne more dobiti pravne zaščite. Posledice neskrbnega ravnanja mora tožnik nositi sam. Glede zatrjevane morebitne napake volje, kar tožnik, ki ima kvalificirano pooblaščenko, ponavlja v tožbi, pa je pravilno, utemeljeno in prepričljivo že pojasnila toženka v izpodbijano odločbi, da se napake volje lahko izpodbijajo v civilnem postopku.

18. Na podlagi vsega navedenega ni utemeljen niti tožbeni očitek, da izpodbijana odločba ni zakonita, ker naj organa ne bi preverila, da temelji na nepristni listini in nesoglasju tožnika. Kot že pojasnjeno, je soglasje tožnika za spremembo osebnega imena sina ugotovljeno in dokazano, podpis soglasja tožnik ne zanika ampak ga izrecno priznava. Toženka je torej izrecno ugotovila, da soglasje je. Ob odsotnosti kakršnihkoli navedb ali dokazov o zatrjevani nepristnosti listine, ob nespornem dejstvu, da je tožnik soglasje podpisal, so ti tožbeni očitki pavšalni, nekonkretizirani in zato neutemeljeni.

19. Sodišče je na podlagi obrazloženega po ugotovitvi, da je po pravilnem postopku izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena, na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 tožbo zavrnilo kot neutemeljeno.