Jedro

Glede na to, da vprašanje navideznosti prometne nesreče ni bilo nova okoliščina, ki bi se pokazala šele s pridobitvijo izvedenskega mnenja in ki bi za tožnika predstavljala presenečenje, razlogi za predlaganje dokaza z zaslišanjem priče po zaključku prvega naroka za glavno obravnavo niso opravičljivi.

Obrazložitev

Revizija se zavrne.

OBRAZLOŽITEV:

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine v znesku 3.923.648 SIT z zahtevanimi zamudnimi obrestmi in tožniku naložilo povrnitev toženčevih stroškov postopka.

2. Sodišče druge stopnje je tožnikovo pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo. Strinjalo se je s stališčem sodišča prve stopnje, da se je tožnik za nesrečo dogovoril z drugim udeležencem in da zato za škodo, ki jo je v njej utrpel, ne more od toženke zahtevati odškodnine. V zvezi z dokaznim predlogom za zaslišanje priče F. L. je zavzelo stališče, da odločitev o neizvedbi tega dokaznega predloga očitno temelji na četrtem odstavku 286. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Trditev, da je tožnik šele leta 2005 "izvedel" za osebo, ki živi tik ob mestu nesreče, je očitno neutemeljen razlog za prepozen dokazni predlog, bistveno enake ugotovitve, do katerih je prišel izvedenec Č. v letu 2004, pa so vsebovane tudi v mnenju izvedenca B. iz leta 2001. 3. Tožnik v reviziji uveljavlja razloga bistvenih kršitev določb postopka, storjenih pred sodiščem druge stopnje, in zmotne uporabe materialnega prava. Navedel je, da je dokazni predlog za zaslišanje F. L. podal takoj, ko je izvedel, da priča obstaja. Po nezgodi je bil nezavesten in odpeljan v bolnišnico, policija pa je ob ogledu, kot je navedel izvedenec Č., delo opravila slabo in v zapisniku ni navedla prič dogodka. Zaradi izvedenčevega zaključka, da je šlo za nameščeno prometno nesrečo, je bil upravičeno prizadet. Ker ni kriv, je bil prepričan, da bo to pokazalo tudi izvedensko mnenje. Izvedba predlaganega dokaza bi pripomogla k razjasnitvi dejanskega stanja in posledično k materialnopravno pravilni odločitvi. Tožnik predlaga, naj revizijsko sodišče reviziji ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne v novo sojenje.

4. Sodišče je revizijo vročilo Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in tožencu, ki nanjo ni odgovoril. 5. Revizija ni utemeljena.

6. V skladu z 286. členom ZPP mora stranka najkasneje na prvem naroku za glavno obravnavo ponuditi dokaze, ki so potrebni za ugotovitev njenih navedb. Kasneje predlagani dokazi se upoštevajo le, če jih brez svoje krivde ni mogla predlagati na prvem naroku. Določba služi koncentriranemu obravnavanju zadeve in pospešitvi postopka, vendar ne na račun učinkovite pravice stranke do izjave. Navedeno pravilo zahteva od stranke pripravo na glavno obravnavo tudi z vidika zbiranja procesnega gradiva. Predlaganje dokazov po zaključku prvega naroka je opravičljivo le, če stranka dokaza kljub skrbni pripravi na obravnavo zadeve ni mogla predlagati prej.

7. Sklep, da razlogi za prepozno predlagan dokaz niso opravičljivi, je sodišče druge stopnje utemeljilo s tem, da predlagana priča živi tik ob kraju škodnega dogodka in da je mnenje izvedenca Č. v bistvenem enako mnenju drugega izvedenca, ki je bilo podano tri leta prej. Revizijsko sodišče nima pomislekov glede pravilnosti navedenega sklepa. Zgolj ob robu dodaja, da je bila tožba vložena tri leta po škodnem dogodku, in da je bil odgovor na tožbo, v katerem je toženka zatrjevala, da je bila prometna nesreča navidezna, tožniku vročen nekaj mesecev pred izvedbo prvega naroka za glavno obravnavo v juniju 2003. V maju 2004 je bil tožnik seznanjen tudi z mnenjem izvedenca, podanem v kazenskem postopku, dokazni predlog za zaslišanje priče pa je podal v januarju 2005. Vprašanje navideznosti prometne nesreče torej ni bilo nova okoliščina, ki bi se pokazala šele s pridobitvijo izvedenskega mnenja dr. Č. in ki bi za tožnika predstavljala presenečenje.

8. Po ugotovitvi (do katere sta sodišči prišli predvsem na podlagi ocene o predhodni obsežni poškodovanosti vozil), da sta se tožnik in voznik drugega v škodnem dogodku udeleženega vozila za trčenje dogovorila, je odločitev o zavrnitvi zahtevka tudi materialnopravno pravilna.

9. Po ugotovitvi, da niti zatrjevani niti po uradni dolžnosti preizkušeni razlogi niso podani, je revizijsko sodišče revizijo zavrnilo (378. člen ZPP). Odločitev o zavrnitvi revizije vključuje odločitev o zavrnitvi tožnikovega predloga za povrnitev stroškov revizijskega postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP).