Jedro

V postopku zavrnitve izdaje gradbenega dovoljenja revident ne more izkazati zelo hudih posledic s sklicevanjem na morebitno rušitev objekta, ki ni predmet tega upravnega spora.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Tožeča stranka trpi sama svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Zoper pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje je tožnik po odvetnici dne 15. 6. 2007 vložil revizijo. Njeno dovoljenost utemeljuje s pomembnim pravnim vprašanjem, ki se nanaša na vprašanje, kakšni morajo biti po vsebini podzakonski predpisi, ki urejajo legalizacijo nedovoljenih gradenj, da je zagotovljeno enakopravno obravnavanje državljanov in kako je treba pri odločanju upoštevati načelo enakosti pred zakonom in načelo enakega varstva pravic; in z zelo hudimi posledicami, ker je od vprašanja legalizacije gradnje lahko odločilna tudi odločitev o odstranitvi objekta.

2. Revizija ni dovoljena.

3. S pravnomočno sodbo, ki se izpodbija z revizijo, je sodišče prve stopnje zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 16. 2. 2006, s katero je ta zavrnila tožnikovo pritožbo zoper odločbo Upravne enote Radovljica z dne 29. 9. 2005. S to odločbo je prvostopenjski upravni organ zavrnil tožnikov zahtevek za izdajo gradbenega dovoljenja za legalizacijo že postavljenega objekta – počitniške hišice, na zemljišču s parc. št. 15 in 16, obe k.o...

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je podan eden izmed tam predpisanih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravno-sodni praksi Vrhovnega sodišča je trditveno in dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ustavno sodišče RS je v sklepu Up 858/08 z dne 3. 6. 2008 ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5. Po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju, ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo.

6. Po ustaljeni upravno-sodni praksi Vrhovnega sodišča gre za pomembno pravno vprašanje, če je mogoče od njegove rešitve pričakovati razvoj prava preko sodne prakse glede takega vprašanja, če bi bilo pomembno za zagotovitev pravne varnosti ali za enotno uporabo prava na področju, na katerega se nanaša vsebina zadeve. Pomembnost pravnega vprašanja je po dikciji ZUS-1 treba presojati glede na vsebino zadeve. Upoštevaje sprejeto stališče Vrhovnega sodišča o trditvenem in dokaznem bremenu, mora revident v svoji vlogi natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo kršeno, okoliščine, ki izkazujejo njegovo pomembnost, ter obrazložiti, zakaj naj bi sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito.

7. V obravnavanem primeru revident opredeljuje sporno pravno vprašanje le na načelni ravni, ki po presoji Vrhovnega sodišča ni pomembno po vsebini obravnavanega upravnega spora in ga zato ni mogoče šteti za pomembno pravno vprašanje v tej zadevi. Prav tako revident niti ne zatrjuje, da v sodni praksi sodišča prve stopnje o pravnem vprašanju ne bi bilo enotnosti in da Vrhovno sodišče o tem vprašanju še ni odločalo. Glede na navedeno po presoji Vrhovnega sodišča revident ni izpolnil trditvenega in dokaznega bremena o obstoju pogojev za dovoljenost revizije v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. 8. Po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko. Zelo hude posledice, ki so nedifiniran pravni pojem, je treba presojati v vsakem primeru posebej. V obravnavanem primeru revident teh ni izkazal z navedbami, da je od vprašanja legalizacije gradnje v končni posledici lahko odločilna tudi odločitev o odstranitvi objekta. V postopku zavrnitve izdaje gradbenega dovoljenja namreč revident ne more izkazati zelo hudih posledic s sklicevanjem na morebitno rušitev objekta, ki ni predmet tega upravnega spora. Glede na navedeno niso izkazani pogoji za dovoljenost revizije iz 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. 9. Ker revident ni izkazal nobenega od zatrjevanih pogojev za dovolitev revizije, jo je Vrhovno sodišče v obravnavanem primeru zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1. 10. Odločitev o revizijskih stroških temelji na prvem odstavku 165. člena in prvem odstavku 154. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1.