Jedro

Iz zgoraj navedenega opisa prekrška ne izhaja, na kakšen način oziroma kje mora odgovorna oseba pravne osebe izvajati nadzor nad delom vlakospremnega osebja in izvajanjem javno objavljenega voznega reda; povedano drugače, iz opisa prekrška ni razvidno, da bi odgovorna oseba pravne osebe nadzor morala opravljati na postajah O., M. T. in M. Glede na tako izkazane okoliščine je treba šteti, da je bila opustitev storjena na sedežu pravne osebe v Ljubljani, saj je delovanje pravne in odgovorne osebe, ki je njen zakoniti zastopnik in ki praviloma deluje na sedežu pravne osebe, treba vezati na njen sedež.

Izrek

Za odločanje v tej zadevi je krajevno pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani.

Obrazložitev

A. 1. Pravna oseba S., d. o. o. je vložila zahtevo za sodno varstvo zoper plačilni nalog Inšpektorata Republike Slovenije za infrastrukturo št. 0024340027057 z dne 16. 2. 2017, ki jo je prekrškovni organ skupaj s prekrškovnim spisom posredoval v pristojno odločanje Okrajnemu sodišču v Ljubljani.

2. Okrajno sodišče v Ljubljani se je s sklepom ZSV 1968/2017-2414 z dne 27. 11. 2018 izreklo za krajevno nepristojno in zadevo odstopilo v odločanje Okrajnemu sodišču v Mariboru. V sklepu je navedlo, da je bil očitani prekršek storjen na območju Okrajnega sodišča v Mariboru, zato je za odločanje o zahtevi za sodno varstvo pristojno to sodišče. 3. Okrajno sodišče v Mariboru je po prejemu prekrškovnega spisa pred Vrhovnim sodiščem sprožilo spor o pristojnosti. V sklepu ZSV 956/2018 z dne 23. 4. 2019 zaključuje, da ima pravna oseba sedež v Ljubljani na naslovu ... Odločitev prevoznika o ravnanju po voznem redu skladno z določbo tretjega odstavka 67. člena Zakona o varnosti v železniškem prometu (v nadaljevanju ZVZelP) je po naravi stvari sprejeta na sedežu pravne osebe. Ker za obstoj očitanega prekrška nastanek prepovedane posledice ni potreben, je treba za določitev kraja prekrška uporabiti delavnostno teorijo. Delovanje pravne osebe pa je, razen v primeru, ko je očitno, da je bilo dejanje storjeno na drugem kraju, mogoče vezati le na njen sedež. Glede na navedeno Okrajno sodišče v Mariboru meni, da je za odločanje o vloženi zahtevi za sodno varstvo pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani.

B.

4. Po drugem odstavku 60. člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1) je za odločanje o zahtevi za sodno varstvo krajevno pristojno sodišče prve stopnje, ki je pristojno za odločanje o prekršku po določbah rednega sodnega postopka. Katero sodišče je krajevno pristojno v rednem sodnem postopku, določa ZP-1 v členih od 77 do 80. Kot splošno navezno okoliščino za določitev krajevne pristojnosti ZP-1 določa kraj storitve prekrška (forum delicti commissi). Za določitev kraja storitve prekrška se smiselno uporabljajo določbe kazenskega zakonika o kraju storitve kaznivega dejanja (8. člen ZP-1). Kazenski zakonik (v nadaljevanju KZ-1) glede kraja storitve kaznivega dejanja sprejema t. i. ubikvitetno teorijo. Po določbi 19. člena KZ-1 je kaznivo dejanje storjeno tako na kraju, kjer je storilec delal ali bi moral delati, kot tudi na kraju, na katerem je nastala prepovedana posledica. Za kraj storitve prekrškov je glede na navedeno treba šteti tako kraj, kjer je storilec delal (storitveni prekrški) ali bi moral delati (opustitveni prekrški), kot tudi kraj, kjer je nastala prepovedana posledica. Vendar pa je za prekrške, za razliko od kaznivih dejanj, značilno, da se za njihov obstoj praviloma ne zahteva nastanek prepovedane posledice, temveč zadošča že kršitev določene zapovedne ali prepovedne norme. V primerih, ko za obstoj prekrška zadošča gola kršitev pravne norme, pojmovno ni mogoče govoriti o nastanku prepovedane posledice, saj ta kot element prekrška ni predvidena. V takih primerih je za določitev kraja storitve prekrška treba uporabiti t. i. delavnostno teorijo in za kraj prekrška šteti kraj, kjer je storilec delal ali bi moral delati.1

5. Skladno s tretjim odstavkom 67. člena ZVZelP se morata prevoznik in upravljavec ravnati po voznem redu. Po 5. točki prvega odstavka 107. člena ZVZelP se z globo od 2.000,00 do 20.000,00 eurov za prekršek kaznuje pravna oseba, ki se ne ravna po voznem redu.

6. V obravnavani zadevi iz opisa prekrška, kot ga je mogoče povzeti iz plačilnega naloga Inšpektorata RS za infrastrukturo z dne 16. 2. 2017, izhaja, da je bila pravna oseba spoznana za odgovorno storitve prekrška po 5. točki prvega odstavka 107. člena ZVZelP, ker je odgovorna oseba pravne osebe B. K., ki je bil dolžan ravnati v imenu pravne osebe, za njen račun in v njeno korist, opustil dolžno nadzorstvo s tem, ko dne 16. 2. 2017 od 6.29 do 6.55 ni opravljal nadzorstvenih dejavnosti v zvezi nadzora nad delom vlakospremnega osebja in izvajanjem javno objavljenega voznega reda, saj vlak številka 3480 (nadomestni avtobusni promet) navedenega dne od 6.29 do 6.55 ni imel voznorednega postanka na postajah O., M. T. in M. 7. Za obstoj očitanega prekrška, glede na njegov opis, ni potreben nastanek prepovedane posledice. Za določitev kraja prekrška je v obravnavanem primeru treba uporabiti t. i. delavnostno teorijo, torej za kraj storitve prekrška šteti kraj, kjer je storilec delal ali bi moral delati. Prekršek naj bi bil v obravnavanem primeru storjen z opustitvijo odgovorne osebe pravne osebe, direktorja družbe B. K., ki praviloma deluje na sedežu pravne osebe. Iz zgoraj navedenega opisa prekrška ne izhaja, na kakšen način oziroma kje mora odgovorna oseba pravne osebe izvajati nadzor nad delom vlakospremnega osebja in izvajanjem javno objavljenega voznega reda; povedano drugače, iz opisa prekrška ni razvidno, da bi odgovorna oseba pravne osebe nadzor morala opravljati na postajah O., M. T. in M. Glede na tako izkazane okoliščine je treba šteti, da je bila opustitev storjena na sedežu pravne osebe v Ljubljani, saj je delovanje pravne in odgovorne osebe, ki je njen zakoniti zastopnik in ki praviloma deluje na sedežu pravne osebe, treba vezati na njen sedež.

8. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče odločilo, da je za odločanje v predmetni zadevi krajevno pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani.

1 Gl. tudi sklep I Kr 4/2016 z dne 18. 2. 2016.