Jedro

Za presojo o morebitnem zastaranju uvedbe disciplinskega postopka zadošča ugotovitev, da je imelo ravnanje delavca značilnosti kaznivega dejanja. Če je za storjeno kršitev delovnih obveznosti predpisan obvezen izrek disciplinskega ukrepa prenehanja delovnega razmerja, ugotavljanje posebnih okoliščin iz 89. člena ZDR (1990) ni potrebno.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Tožniku je bil v disciplinskem postopku zaradi več kršitev delovnih obveznosti izrečen ukrep prenehanja delovnega razmerja. Sodišče prve stopnje je disciplinsko odločbo deloma razveljavilo in disciplinski postopek ustavilo (ker je disciplinski postopek zastaral), deloma je tožnika oprostilo odgovornosti za očitane kršitve (ker niso bile dokazane), deloma pa je potrdilo odločitev tožene stranke, vključno z izrečenim disciplinskim ukrepom. Sodišče je tako ugotovilo, da je tožnik dne 20.8.1998 izročil drugi osebi tri trofeje, last tožene stranke, in da je šlo v dneh 25., 26. in 27.5.1998 za nedovoljen lov. Za kršitve, storjene v maju 1998, se obvezno izreče disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja, poleg tega pa naj bi bili za izrek takega ukrepa podani tudi pogoji po 89. členu Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 14/90 in nasl. - ZDR (1990)).

Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožnika zoper zavrnilni del prvostopne sodbe. Strinjalo se je z dejanskimi ugotovitvami in pravno presojo sodišča prve stopnje.

Zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, vlaga tožeča stranka revizijo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni lis RS, št. 26/99 in 96/2002 - ZPP) in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je sodišče druge stopnje kljub pritožbi tožeče stranke, potrdilo prvostopno sodbo, ki nima razlogov o odločilnih dejstvih glede tega, ali imajo dejanja tožnika, storjena 4., 5. in 10.5.1998, 19.5.1998, 21.5.1998 ter 26. in 27.5.1998 značilnosti kaznivega dejanja po členu 261/III oziroma členu 343/III KZ RS. To vprašanje pa je odločilno za presojo morebitnega zastaranja začetka disciplinskega postopka. Sodišče druge stopnje je zavrnilo tudi pritožbo tožeče stranke zaradi zmotne uporabe 89. člena ZDR (1990). Razlogi v prvostopni sodbi so zgolj pavšalni in ni navedeno, da bi bil podan katerikoli od materialnih pogojev za izrek disciplinskega ukrepa prenehanja delovnega razmerja, ki jih predpisuje navedena zakonska norma.

Revizija je bila v skladu s 375. členom ZPP vročena Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo, in toženi stranki, ki je nanjo odgovorila in predlagala, da se revizija zavrne kot neutemeljena.

Revizija ni utemeljena.

Po določbi 371. člena ZPP revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi samo v delu, ki se z revizijo izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Po uradni dolžnosti pazi le na pravilno uporabo materialnega prava.

Predmet revizijske presoje je sodba sodišča druge stopnje. Tožeča stranka se je pritožila le zoper zavrnilni del prvostopne sodbe, zato je ta v preostalem delu postala pravnomočna in revizija v tem delu niti ni dopustna. Tako ni mogoče upoštevati revizije v tistem delu, ki se nanaša na kršitve, storjene 4., 5. in 10.5.1998, 19.5.1998 in 21.5.1998. Za navedene kršitve je bil tožnik s prvostopno sodbo oproščen odgovornosti in se zoper tako sodbo ni pritožil. Disciplinski in kazenski postopek sta samostojna postopka, ki potekata neodvisna in ločeno in jima je lahko skupno le to, da je prepovedano dejanje (ravnanje) isto. Dejanje, s katerim je storjena kršitev delovne obveznosti, ima lahko tudi znake kaznivega dejanja - kar pa ne pomeni, da odločitev o disciplinski odgovornosti pomeni tudi odločitev o kazenski odgovornosti storilca. Tudi če kazensko sodišče kasneje ugotovi, da dejanje ni imelo znakov kaznivega dejanja, to na pravnomočno odločitev v disciplinskem postopku ne vpliva. Postopka sta sicer lahko tudi povezana: če je na primer kot disciplinska kršitev opredeljena storitev kaznivega dejanja. V obravnavanem primeru pa gre le za vprašanje zastaranje uvedbe in vodenja disciplinskega postopka, kjer so zastaralni roki daljši, če ima disciplinska kršitev tudi znake kaznivega dejanja.

Zakon o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja (Uradni list SFRJ, št. 60/89 in nasl. - ZTPDR) v drugem odstavku 67. člena določa zastaralni rok za tiste kršitve delovnih obveznosti, ki imajo značilnosti kaznivega dejanja. Navedeno materialnopravno določbo je treba razlagati tako, da delovno sodišče lahko ugotavlja in je pooblaščeno ugotavljati znake kaznivega dejanja, ki so pogoj za ugotovitev, da je delavec storil hujšo kršitev delovnih obveznosti. Pravico in dolžnost ugotavljati znake oziroma značilnosti kaznivega dejanja pa imajo tudi disciplinski organi delodajalca. Ta pravica izhaja iz dejstva, da le na tak način lahko - med drugim - ugotovijo, ali sta zastarala uvedba in vodenje disciplinskega postopka, na kar morajo paziti po uradni dolžnosti. Pooblastilo delovnega sodišča, da ugotavlja znake kaznivega dejanja, izhaja tudi iz procesnega prava, to je iz določbe prvega odstavka 13. člen ZPP, ki ureja ugotavljanje predhodnega vprašanja. Ta odstavek določa, da kadar je odločba sodišča odvisna od predhodne rešitve vprašanja, ali obstoji kakšna pravica ali pravno razmerje, pa o njem še ni odločilo sodišče ali kakšen drug pristojen organ (predhodno vprašanje), lahko sodišče samo reši to vprašanje, če ni s posebnimi predpisi drugače določeno.

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožnik "v dneh od 25. do 27.5.1998 peljal I. B. na nedovoljen lov in da je bil ustreljen gams, katerega lov v tem času ni bil dovoljen". S tem je storil hujšo kršitev delovnih obveznosti iz 3. točke 58. člena Pravilnika o organizaciji in delovanju naravovarstvene službe ter varstvu, gojitvi in lovu divjadi. Ta akt je kot specialni predpis v razmerju do Pravilnika o delovnih razmerjih (ki je prav tako določal kršitve delovnih obveznosti), določil posebne kršitve delovnih obveznosti za poklicne nadzornike naravovarstvene nadzorne službe (kar je bil tudi tožnik). Sodišču ni bilo treba ugotavljati, ali je tožnik s tem storil tudi kakšno kaznivo dejanje. Za presojo o morebitnem zastaranju uvedbe disciplinskega postopka zadošča ugotovitev, da je imelo ravnanje tožnika značilnosti kaznivega dejanja nezakonitega lova iz 343. člena KZ RS: lov brez dovoljenja ali sicer neupravičeno oziroma med varstveno dobo. V obrazložitvi prvostopne sodbe res niso posebej navedeni znaki kaznivega dejanja, toda iz opisa storjene kršitve delovnih obveznosti in zakonskega opisa kaznivega dejanja, je v zadostni meri opredeljena podlaga za presojo, da ima dejanje tožnika značilnosti navedenega kaznivega dejanja. Zato zatrjevana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke 339. člena ZPP ni podana, saj je sodbo mogoče preizkusiti.

Ob ugotovitvi, da je direktor tožene stranke za kršitve delovnih obveznosti zvedel 7.8.1998 in da je sodišče kot obrazloženo zahtevo za uvedbo disciplinskega postopka štelo šele zahtevo z dne 4.12.1998, je bil disciplinski postopek za kršitev, storjeno v času od 25. do 27.5.1998, uveden v okviru zastaralnega roka iz drugega odstavka 67. člena ZTPDR.

Za storjeno kršitev delovnih obveznosti se po 58. členu Pravilnika o organizaciji in delovanju naravovarstvene službe ter varstvu, gojitvi in lovu divjadi izreče - torej obvezno - disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja. V takem primeru ugotavljanje posebnih okoliščin iz 89. člena ZDR (1990) ni potrebno.

Tožena stranka ima določitev kršitev delovnih obveznosti prilagojeno svoji dejavnosti in organizaciji. V Pravilniku o delovnih razmerjih, ki velja za vse zaposlene, so določene hujše kršitve delovnih obveznosti (101. člen) in tiste hujše kršitve, za katere se obvezno izreče disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja (104. člen). V Pravilniku o organizaciji in delovanju naravovarstvene nadzorne službe ter varstvu, gojitvi in lovu divjadi pa so "glede poklicnih nadzornikov opredeljene specifične kršitve delovnih dolžnosti" (57. člen). V 58. členu Pravilnika so tako določene hujše kršitve, zaradi katerih se poklicnemu nadzorniku izreče disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja. Določene so v skladu s tretjim odstavkom 58. člena ZTPDR: glede na naravo dela nadzornikov so natančneje določene okoliščine in pogoji, pod katerimi se naštete kršitve delovnih obveznosti (ki jih kot hujše kršitve sicer poznata tudi 101. in 104. člen Pravilnika o delovnih razmerjih) štejejo za tako hude, da utemeljujejo obvezen izrek najstrožje disciplinske sankcije. Te okoliščine se zato ugotavljajo kot dejanske okoliščine o elementih očitane kršitve delovnih obveznosti. Sodišče je te okoliščine ugotovilo (uplenitev divjadi brez dovoljenja oziroma v času prepovedi lova, kršenje ugleda tožene stranke, poseg v posebej varovana družbena sredstva, ki predstavljajo naravna bogastva) in na podlagi tako ugotovljenega dejanskega stanja, na katerega je vezano tudi revizijsko sodišče, pravilno presodilo, da je tožnik storil očitano kršitev iz 3. točke 58. člena Pravilnika tožene stranke. Sodišče prve stopnje se je zato po nepotrebnem sklicevalo na določbo 89. člena ZDR (1990), obrazložitev v tem delu pa se po vsebini nanaša na presojo o izpolnjevanju tistih okoliščin in pogojev, ki morajo biti podani za opredelitev hujše kršitve delovnih obveznosti po 58. členu Pravilnika.

Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo tudi glede pravilne uporabe materialnega prava samo v mejah razlogov, ki so navedeni v reviziji. Ker zatrjevani revizijski razlogi glede uporabe določb materialnega prava o zastaranju uvedbe disciplinskega postopka in glede pogojev za izrek disciplinskega ukrepa prenehanja delovnega razmerja niso podani, je izpodbijana sodba materialno pravno pravilna. Ker tudi zatrjevana bistvena kršitev določb pravdnega postopka ni podana, je revizijsko sodišče revizijo zavrnilo kot neutemeljeno (378. člen ZPP).