Jedro

Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da je temeljni pogoj za zaupanje otroka v skupno varstvo in vzgojo, da sta oba starša za izvajanje varstva in vzgoje primerna ter da se ocena primernosti vselej opravi skozi prizmo otrokove koristi, zmotno pa je njegovo nadaljnje stališče, da je osnovni pogoj skupnega starševstva visoko medsebojno sodelovanje in spoštljivo komuniciranje med staršema. Zatrjevana slabša komunikacija med staršema ne predstavlja ovire za skupno starševstvo, temveč od sodišča terja, da podrobneje uredi način izvrševanja starševske skrbi.

Izrek

I.Pritožbi nasprotnega udeleženca zoper sklep z dne 17. 12. 2024 se delno ugodi, in se sklep spremeni:

-v I. točki izreka tako, da se otroka zaupata v skupno varstvo in vzgojo materi A. in očetu B.,

-v drugem odstavku druge alineje IV. točke izreka tako, da ta glasi:

-" ti stiki se po 30. 6. 2025 razširijo, in od takrat dalje potekajo vsak drugi teden od četrtka popoldne, ko oče po koncu pouka prevzame otroka v šoli, med počitnicami (razen med poletnimi) oziroma med dela prostimi dnevi pa ob 16ʰ na materinem domu, do nedelje do 18ʰ, ko mati prevzame oba otroka na očetovem domu",

-v tretji alineji V. točke izreka tako, da ta glasi:

-" če starša najkasneje do 30. 5. ne uskladita termina za prihajajoče poletne počitnice, otroka poletne počitnice (od 24. 6. do 31. 8.) preživita na naslednji način: od 24. 6. od 18. h do 30. 6. do 18. h pri očetu, od 30. 6. od 18. h do 15. 7. do 18. h pri materi, od 15. 7. od 18. h do 30. 7. do 18. h pri očetu, od 30. 7. od 18. h do 14. 8. do 18. h pri materi in od 14. 8. od 18. h do 31. 8. do 18. h pri očetu, in tako izmenjaje naprej, s tem, da otroka prevzame tisti starš, ki bo z njima preživel del počitnic ter ga preda na dom drugega starša".

-v III. točki izreka tako, da se prvi odstavek glasi:

-"oče B. je dolžan za čas od 12. 10. 2023 do 20. 6. 2024 za preživljanje mladoletne C. plačevati preživnino v višini 76 EUR mesečno in za preživljanje mladoletnega D. preživnino v višini 76 EUR mesečno, od 21. 6. 2024 do 29. 6. 2025 je dolžan za preživljanje mladoletne C. plačevati preživnino v višini 253 EUR mesečno in za preživljanje mladoletnega D. v višini 253 EUR mesečno, od 30. 6. 2025 dalje pa je za preživljanje mladoletne C. dolžan plačevati preživnino v višini 85 EUR mesečno in prav tako v višini 85 EUR mesečno za preživljanje mladoletnega D., vse na osebni račun matere A., številka: SI ..., odprt pri Banki d. d., sedaj na ustrezni račun pri ..., ki ga mora mati sporočiti v roku osmih dni".

II.V preostalem delu se pritožba zavrne in se v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

III.Pritožba nasprotnega udeleženca zoper sklep z dne 11. 7. 2024 se zavrže.

IV.Pritožbi udeležencev postopka zoper sklep z dne 29. 3. 2024 se zavrneta in se v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

V.Udeleženca krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Sodišče prve prve stopnje je z izpodbijanim sklepom z dne 17. 12. 2024 otroka udeležencev postopka C. in D. zaupalo v varstvo in vzgoji materi (I. točka izreka) ter jima določilo stalno prebivališče na naslovu F. (II. točka izreka). Nasprotnega udeleženca je zavezalo, da je dolžan plačevati mesečno preživnino od 12. 10. 2023 do 20. 6. 2024 za preživljanje C. v višini 76 EUR in za preživljanje D. v višini 76 EUR, od 21. 6. 2024 dalje pa za preživljanje C. v višini 253 EUR in za preživljanje D., prav tako v višini 253 EUR, na osebni bančni račun matere (III. točka izreka). V IV. do VI. točki izreka je uredilo stike otrok z očetom. V preostalem delu je zavrnilo predlog predlagateljice glede višje preživnine in drugačne ureditve stikov (VI. točka izreka), zavrnilo je tudi nasprotni predlog nasprotnega udeleženca glede dodelitve mladoletnih otrok (VII. točka izreka). Nadalje je zavrnilo ugovor nasprotnega udeleženca zoper sklep o začasni odredbi z dne 29. 3. 2024 (VIII. točka izreka) ter predlog predlagateljice za izdajo začasne odredbe, vložen 15. 5. 2024 (IX. točka izreka). Sklenilo je še, da vsak udeleženec nosi svoje stroške postopka (X. točka izreka).

2.Zoper I., II., III., IV., V., VII., VIII. in X. točko izreka sklepa se iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1) pritožuje nasprotni udeleženec. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje oziroma sklep spremeni tako, kot je bil njegov predlog glede zaupanja otrok v varstvo in vzgojo.

3.Opozarja, da je izvedensko mnenje nastalo v februarju 2024, torej pred skoraj letom dni in že takrat je sodna izvedenka ugotovila, da sta starša v določenih situacijah zmožna tudi dovolj konstruktivnega sodelovanja. S časovnim oddaljevanjem se udeleženca v svojih medsebojnih odnosih ohlajata, kar sodišče ni upoštevalo. Sodna praksa in pravna teorija enotno stojita na stališču, da je skupno starševstvo pravilo, ker je to v največjo korist otroka. Odstop od primarne, osnovne oblike starševske skrbi, to je skupnega starševstva, je utemeljen le tedaj, ko obstojijo posebno upravičeni razlogi kot na primer nasilje, zlorabljanje, alkoholizem, narkomanija, resna telesna ali duševna bolezen enega od staršev in drugi podobni razlogi, zaradi katerih eden od staršev ni sposoben ali voljan kakovostno poskrbeti za varstvo in vzgojo otrok. V konkretnem primeru nobeden izmed zgoraj navedenih razlogov ni podan, prav tako stopnja konflikta med staršema ni tolikšna, da bi ogrožala korist otroka. Tudi ni vsak konflikt kot posledica nerazrešenih osebnih razmerij med nekdanjima partnerjema odločilen za odločitev o skupnem starševstvu. Pri presoji o zaupanju otrok v varstvo in vzgojo je odločilen odnos staršev do otroka in ne njun medsebojni odnos. Oba starša imata skladno z izvedenskim mnenjem urejene bivanjske razmere, sta delovno aktivna, zmožna sta poskrbeti za osnovne potrebe njunih otrok, tako za prehrano, počitek, higieno, oblačila ter gibanje, oba tudi zmoreta s svojimi nebesednimi in besednimi odzivi otrokoma izraziti ljubezen, naklonjenost, ju pomiriti in potolažiti ter se ustrezno odzvati, ko otroka potrebujeta zdravstveno oskrbo. Glede na navedeno sodišče ni opravilo pravilne presoje in je napačno ugotovilo, da skupno starševstvo v konkretnem primeru ni možno. Res je med staršema še vedno prisoten konflikten odnos, vendar pa ta ni izražen v takšni meri, da bi ogrožal koristi otrok. Zaradi konflikta med staršema je potrebno zelo natančno določiti režim skupnega starševstva, ne pa kar v celoti odreči možnost skupnega starševstva.

4.Glede odločitve o stikih meni, da bi se v primeru skupnega starševstva morali stiki izvajati teden-teden. Med udeležencema je bilo v sodelovanju s šolo glede stikov dogovorjeno drugače, kot to določa predmetni sklep, in sicer, da nasprotni udeleženec v torkih in četrtkih otroka prevzame ob 16ʰ, predlagateljica pa ju nato na njegovem naslovu prevzame ob 17:45 uri. Sodišče, kljub temu, da naj bi sicer upoštevalo stališče nasprotnega udeleženca, da si starša prevoze otrok na stike delita, to obveznost še vedno pretirano nalaga le nasprotnemu udeležencu. Sodišče je določilo režim stikov med šolskimi počitnicami, vendar ni posebej upoštevalo praznovanja pravoslavnega božiča in pravoslavne velike noči, ki nasprotnemu udeležencu veliko pomenita. Nadalje meni, da bi bilo potrebno odločitev glede stikov med počitnicami natančneje določiti.

5.Višina preživnine je določena absolutno previsoko, saj preživnine v takšni višini s svojimi dohodki nikakor ni zmožen plačevati. Ne drži, da je sposoben zaslužiti vsaj 1.500 EUR. Pri tem je sodišče v celoti sledilo navedbam predlagateljice, ni pa upoštevalo vseh dokazov, ki jih je priložil (bilance, odločbe za izredno socialno pomoč). Kot je pojasnil, mu finančno pomaga njegova mati, prav tako je bil že večkrat upravičen do izredne socialne pomoči. Pojasnjuje, da je sicer otrokoma res pogosto kupoval igrače, vendar ne gre za drage igrače, kot je to navajala predlagateljica in čemur je sledilo sodišče. Cene igrač je izkazal s priloženimi računi, kar sodišče ni upoštevalo. Preživnine ne želi nakazovati predlagateljici, saj ni zmožna plačevati računov, ker ne zna ravnati z denarjem. V konkretnem primeru bi bilo preživljanje otrok v naravi primerneje, saj predlagateljica ni sposobna plačevati niti 40 EUR mesečno za šolo, zato mora te račune, kljub dogovoru, sam pokrivati. Iz obrazložitve sklepa ni jasno, ali sodišče potrebe dejansko ugotavlja za vsakega izmed otrok posebej ali za oba skupaj, zato tako določene višine potreb ni mogoče preizkusiti, in gre za absolutno bistveno kršitev postopka po 14. točki 2. odstavka 339. člena ZPP. Če je sodišče potrebe otrok za prehrano ocenilo v višini 150 EUR za vsakega izmed njiju, je ta ocena absolutno previsoka, saj je za prehrano otrok v veliki meri poskrbljeno že v sklopu šole, prav tako nasprotni udeleženec pomembno prispeva k prehranjevanju otrok v času stikov in z nakupi hrane tudi za čas, ko sta otroka pri predlagateljici. Ne drži, da znašajo stroški izobraževanja 50 EUR mesečno za vsakega izmed otrok. Stroški izobraževanja znašajo 40 EUR mesečno za oba otroka skupaj, če temu prištejemo še izlete in aktivnosti v šoli ter šolske potrebščine v začetku leta, pridemo na znesek okoli 60 EUR mesečno za oba otroka skupaj. Sodišče je tudi dvakrat upoštevalo strošek čistilnih sredstev (pri prehrani in pri higieni). Tudi obrazložitev v delu, kje sodišče ocenjuje, koliko je nasprotni udeleženec v relevantnem obdobju prispeval k preživljanju otrok v naturalni obliki, se seštevek prispevkov, kot jih navaja sodišče, ne ujema, in znaša 227 EUR in ne 177 EUR. Prav tako je ocena povsem napačna, saj je bil njegov prispevek mnogo višji. Sodišče je pri predlagateljici upoštevalo kredit za obnovo stanovanja, ki naj bi zniževal njene preživninske zmožnosti, po drugi strani pa najemnine in stroške stanovanja, ki jih plačuje nasprotni udeleženec, niso nikjer upoštevani. Sodišče pri stroških bivanja tudi ni zadosti upoštevalo, da otroka dva dni v tednu in vsak drugi vikend preživita pri očetu.

6.Glede odločitve o zavrnitvi ugovora zoper sklep o začasni odredbi pritožba izpostavlja, da ogroženost otroka niti s stopnjo verjetnosti ni bila izkazana. Izdaja začasne odredbe o preživnini tako pride v obzir le tedaj, ko je z njo potrebno preprečiti nastanek težko nadomestljive škode, oziroma ko je ogroženo otrokovo preživljanje. V konkretnem primeru pogoji za izdajo začasne odredbe niso bili izpolnjeni, saj je nasprotni udeleženec ves čas samoiniciativno prispeval k preživljanju otrok, in sicer z nakupom hrane, oblačil, obutve, zdravil, poravnal pa je tudi zapadle obveznosti za vrtec.

7.Zmotna je tudi stroškovna odločitev. Nasprotni udeleženec izpostavlja, da je sam založil predujem za delo sodne izvedenke klinično psihološke stroke. Po stališču sodne prakse so nagrada in stroški izvedencev skupni stroški postopka, ki jih udeleženca krijeta po enakih delih.

8.3. Predlagateljica je na pritožbo odgovorila in predlaga njeno zavrnitev.

9.4. Pritožba je delno utemeljena.

O zaupanju otrok v varstvo in vzgojo

10.5. Udeleženca sta starša C. in D., rojenih ... 2018.

11.6. Sodišče prve stopnje je pravilno zavrnilo pritožnikov predlog za postavitev drugega izvedenca, saj je v sodni praksi utrjeno stališče, da zgolj nestrinjanje z izvedeniškim mnenjem še ni razlog za postavitev novega izvedenca. Po mnenju pritožbenega sodišča je izvedensko mnenje izvedenke klinično psihološke stroke strokovno prepričljivo in argumentirano. Mnenje je izvedenka ustno pojasnila in dopolnila še na naroku, kjer je odgovarjala tudi na vprašanja sodišča in udeležencev, zato je neutemeljen pritožbeni očitek, da je bila nepripravljena, oziroma da ni odgovorila na vse pripombe nasprotnega udeleženca, ki jih pritožba niti ne konkretizira.

12.7. Sodišče je odločitev sprejelo po ugotovitvi, da je medsebojni odnos udeležencev zelo konflikten, saj drug drugemu očitata predvsem nesposobnost za samostojno skrb za otroka, drug do drugega se vedeta nesramno in žaljivo ter nista pripravljena na sodelovanje.

13.8. Izhajajoč iz ustavnih določil v 54. členu Ustave RS, da imajo starši tako pravico kot dolžnost svoje otroke vzdrževati, izobraževati in vzgajati v enaki meri in da se ta pravica ter dolžnost staršem lahko odvzame ali omeji samo iz razlogov, ki jih zaradi varovanja otrokovih koristi določa zakon, je potrebno vedno prvenstveno presojati, ali je mogoče zaupanje otroka v skupno varstvo in vzgojo, z uravnoteženimi pravicami in dolžnostmi obeh staršev. V skladu s sedaj veljavno ureditvijo je mejnik, ko skupno starševstvo ni možno, ogrožanje otroka.

14.9. Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da je temeljni pogoj za zaupanje otroka v skupno varstvo in vzgojo, da sta oba starša za izvajanje varstva in vzgoje primerna ter da se ocena primernosti vselej opravi skozi prizmo otrokove koristi, zmotno pa je njegovo nadaljnje stališče, da je osnovni pogoj skupnega starševstva visoko medsebojno sodelovanje in spoštljivo komuniciranje med staršema. Zatrjevana slabša komunikacija med staršema ne predstavlja ovire za skupno starševstvo, temveč od sodišča terja, da podrobneje uredi način izvrševanja starševske skrbi (sklep VS RS II Ips 8/2023 z dne 22. 2. 2023). Šele, če bi se ugotovilo, da na primer drugi starš otroka zanemarja ali zlorablja ali če bi med staršema obstajala zelo visoka stopnja konflikta, ki bi otroka ogrožala, lahko sodišče zavrne možnost, da bi varstvo in vzgojo starša izvajala skupno.

10.V konkretnem primeru izvedeni dokazni postopek ni pokazal, da bi bila otroka pri očetu kakorkoli ogrožena. Iz ugotovitev sodišča izhaja, da imata oba udeleženca ustrezne starševske kapacitete, se pa pri obeh kažejo tudi določeni manj ugodni dejavniki. Oba starša sta vsak po svojih zmožnostih in ob delitvi vlog skrbela za otroka oziroma sta bila oba približno enako prisotna v življenju svojih otrok. Pri obeh starših se kaže precejšnja osredotočenost na lastne potrebe, oba poudarjata lastne kvalitete in zasluge pri skrbi za otroka ter se osredotočata na to, da se mora drugi od staršev spremeniti. Pri obeh se kažejo značilnosti manj zrelega osebnostnega funkcioniranja, ki ovirajo njune zmožnosti starševskega sodelovanja. Mati je nestanovitna v čustvenih odzivih, negotova vase, spremenljiva v svojih stališčih, mnenjih in izjavah, ima šibke kapacitete za spoprijemanje s stresom, ob občutkih ogroženosti ali negotovosti v odnosih se odziva s pasivno agresivno držo, lahko tudi s provokativnim besedno agresivnim vedenjem, oče pa je v doživljanju sebe in sveta precej rigiden, težko sprejema drugačno mnenje in stališča, v čustveno obremenjujočih situacijah se odziva nestrpno, z znižano toleranco, čustvovanje je takrat pomanjkljivo obvladano, možni so impulzivni, tudi agresivni odzivi na situacije. Oba starša s svojimi negativnimi stališči, strahovi in željami po dokazovanju, da je drugi starš nekompetenten za varstvo in vzgojo otrok, negativno vplivata na otroka, oba sta do otrok, ki ju imata sicer rada, pomanjkljivo empatična, saj se premalo zavedata čustvenih stisk, ki jih otroka doživljata zaradi njunih ravnanj, starša tekmujeta za naklonjenost otrok, tudi z manj ustreznimi vedenji (pretirana popustljivost, pretirano kupovanje igrač v funkciji krepitve naklonjenosti), nihče od njiju ni podrejen drugemu, oba pa znata biti v kritičnih situacijah dominantna, pokroviteljska, rigidna in zamerljiva. Otroka sta navezana na oba starša, ju vajena in v odnosu do njiju sproščena, nobeden od staršev do otrok ni nasilen in nobenega od staršev se otroka ne bojita. Partnerskega odnosa še nista predelala, kar se odraža tudi v njuni medsebojni komunikaciji.

11.Čeprav izvedenka ugotavlja, da je odnos med staršema visoko konflikten, pa hkrati meni, da sta v določenih situacijah vendarle zmožna konstruktivnega sodelovanja, kar bi bilo v dobro otrok nujno potrebno spodbujati in krepiti še naprej. Konfliktna ravnanja so torej prisotna na strani obeh udeležencev. Odločitev, da se otroka zaupata v varstvo in vzgojo materi, konfliktnih situacij zaradi tega ne bo zmanjšala. Skupno varstvo in vzgoja kvečjemu spodbujata oba starša k prizadevanju, da zmanjšata partnerski konflikt in tudi medsebojno nezaupanje. Da bi med njima obstajala zelo visoka stopnja konflikta, zaradi katere bi bila otroka ogrožena, in bi s tem skupno starševstvo preprečevala, po mnenju pritožbenega sodišča iz izvedenega dokaznega postopka ne izhaja. Čeprav drug drugemu očitata predvsem nesposobnost za samostojno skrb za otroka, iz njunih ravnanj izhaja, da se drug na drugega opirata, zlasti glede pomoči pri varstvu otrok. Da sta starša sposobna vsaj osnovnega sodelovanja, ki ga terja skupna skrb za otroka, kaže tudi dejstvo, da sta se izven okvirov začasne odredbe o določitvi stikov sporazumela za širjenje stikov.

12.Pritožbeno sodišče je glede na navedeno pritožbi nasprotnega udeleženca v izpodbijani I. točki izreka sklepa ugodilo, tako da je otroka zaupalo v varstvo in vzgojo obema staršema.

O stikih

13.Z namenom čim enakomernejše porazdelitve izvajanja skupnega starševstva je pritožbeno sodišče stike otrok z očetom razširilo tako, da stiki po 30. 6. 2025 dalje potekajo vsak drugi vikend že od četrtka popoldne, ko oče prevzame otroka v šoli po koncu pouka.

14.Pravilno pritožba opozarja, da je v izogib konfliktom oziroma zaradi slabe komunikacije med staršema potrebno način skupnega varstva in vzgoje otrok med poletnimi počitnicami konkretneje določiti. Pritožbeno sodišče je tako odločilo, da če starša najkasneje do 30. 5. za prihajajoče poletne počitnice ne uskladita termina počitnic, otroka poletne počitnice (od 24. 6. do 31 .8.) preživita na naslednji način: od 24. 6. od 18. h do 30. 6. do 18. h pri očetu, od 30. 6. od 18. h do 15. 7. do 18. h pri materi, od 15. 7. od 18. h do 30. 7. do 18. h pri očetu, od 30. 7. od 18. h do 14. 8. do 18. h pri materi in od 14. 8. od 18. h do 31. 8. do 18. h pri očetu, in tako izmenjaje naprej, s tem, da otroka prevzame tisti starš, ki bo z njima preživel del počitnic ter ga preda na dom drugega starša.

15.Sodišče pravilno ni posebej upoštevalo praznovanje pravoslavnega božiča in pravoslavne velike noči otrok z očetom, saj ne gre za dela proste dni.

16.Sodišče je res za malenkostno večji del prevozov otrok zavezalo nasprotnega udeleženca, a je vendarle potrebno poudariti, da je med njunima prebivališčema le 5 km razlike.

17.Pritožbeno sodišče glede na podatke v spisu pripominja, da bo moral predlagatelj v času, ko sta otroka zaupana v varstvo in vzgojo njemu, poskrbeti tudi za njune šolske obveznosti ter si sam organizirati bodisi prevoz bodisi varstvo zanju.

O preživnini

18.1. odstavek 190. člena DZ sodišču nalaga, da pri odločanju o preživnini za otroka upošteva njegovo korist, tako da je preživnina primerna za zagotavljanje njegovega uspešnega telesnega in duševnega razvoja. Izhajajoč iz 189. člena DZ, se preživnina določa glede na potrebe preživninskega upravičenca ter glede na materialne in pridobitne zmožnosti preživninskega zavezanca tako, da je v ravnovesju med navedenimi pravno odločilnimi dejavniki.

19.Prvostopenjsko sodišče je skrbno in natančno presodilo vprašanje pritožnikovih preživninskih zmožnosti in te ocene pritožbene navedbe v ničemer ne omajajo. Pritožbeno sodišče se v izogib ponavljanju sklicuje na 40. točko obrazložitve sklepa, v kateri je že sodišče prve stopnje pritožniku odgovorilo na njegove pritožbene navedbe.

20.Ob upoštevanju, da ima nasprotni udeleženec višje dohodke kot predlagateljica, njuno preživninsko zmožnost pa znižuje na eni strani stanovanjski kredit predlagateljice in na drugi strani stanovanjska najemnina nasprotnega udeleženca, je preživninsko breme med staršema tako, da predlagateljica k pokrivanju potreb otrok prispeva v deležu 40 %, medtem ko nasprotni udeleženec v deležu 60 %, ustrezno porazdeljeno.

21.Potrebe otrok je sodišče prve stopnje ocenilo korektno ter argumentirano. Iz obrazložitve sklepa jasno izhaja, da višina mesečnih potreb za vsakega od otrok znaša 421 EUR mesečno. Razlogi za takšno odločitev izhajajo iz 44. točke obrazložitve sklepa, ki jih pritožbeno sodišče sprejema ter poudarja, da gre za oceno potreb, ki se spreminjajo iz meseca v mesec ter so različne glede na življenjsko obdobje otroka, in ne za natančen izračun posameznih izdatkov. Stroška prehrane v višini 150 EUR mesečno nasprotni udeleženec ni prerekal, zato ga je sodišče prve stopnje pravilno štelo za priznanega, poleg tega pa je v ta znesek vključen tudi strošek za čas, ko sta otroka pri nasprotnem udeležencu. Ocenjen strošek za izobraževanje posameznega otroka (šolska položnica, ki vključuje izlete in aktivnosti v šoli ter nakup šolskih potrebščin) v višini 50 EUR mesečno, ni pretiran.

22.Ker se bo od 30. 6. 2025 vzpostavil približno enakovreden način dnevnega varstva, bo določene potrebe otrok kril nasprotni udeleženec naturalno, v okviru svojega gospodinjstva. Pritožbeno sodišče je zato za del potreb otrok upoštevalo, da jih udeleženca krijeta naturalno. Prvostopenjsko sodišče je pri izračunu potreb otrok upoštevalo le stroške bivanja otrok pri predlagateljici. Nasprotni udeleženec teh stroškov niti v pritožbi ni specificirano navedel. Ker preživninske zmožnosti staršev po ugotovitvi sodišča prve stopnje niso enake, mora tisti udeleženec, ki ima boljše preživninske možnosti trpeti tudi del stroškov, ki nastanejo v gospodinjstvu drugega udeleženca. Pritožbeno sodišče je zato ugotovljeno preživninsko breme za stroške bivanja, prehrane, higiene in razvedrila (v skupni višini 236 EUR) razdelilo v enakem razmerju (60 %:40 %, 141,60 EUR), s tem da nasprotni udeleženec polovico teh potreb krije že v okviru svojega gospodinjstva, torej 118 EUR, razliko pa je potrebno izravnati s plačilom denarnega zneska v izračunani višini 23,6 EUR mesečno za vsakega otroka. Kot izhaja iz listin v spisu je predlagateljica zajeten del denarnih sredstev namenila za nakup igrač, na drugi strani pa je izostalo plačilo položnic za varstvo in izobraževanje, zaradi česar jih je moral poravnati nasprotni udeleženec, zato je pritožbeno sodišče sklenilo, da varstvo in izobraževanje v priznani višini 50 EUR od 30. 6. 2025 krije nasprotni udeleženec in je k tem potrebam dolžna prispevati predlagateljica v višini 20 EUR mesečno za vsakega otroka. Preostali del potreb, to je za oblačila in obutev v višini 85 EUR ter za interesne in obšolske dejavnosti otrok v višini 50 EUR je nasprotni udeleženec dolžan prispevati v denarju v ugotovljenem razmerju, torej v višini 81 EUR mesečno za vsakega otroka. Po pobotanje bo torej nasprotni udeleženec od 30. 6. 2025 dalje dolžan k preživljanju otrok predlagateljici prispevati še znesek 85 EUR mesečno za vsakega otroka.

23.Zanesljiva je obrazložitev prvega sodišča v zvezi s stroški, ki jih mora oče kriti za nazaj, poleg tega pa je v tem delu pritožba povsem nekonkretizirana. Tudi izračunani seštevek je pravilen, saj je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo, da je imel drugi otrok oskrbnino v vrtcu brezplačno.

O stroških postopka s postavitvijo izvedenke klinične psihologije

24.1. odstavek 163. člena ZPP določa, da odloči sodišče o povrnitvi stroškov na določeno zahtevo stranke. Stranka mora v zahtevi opredeljeno navesti stroške, za katere zahteva povračilo (2. odstavek 163. člena ZPP). Priglašeni morajo biti do konca obravnave, če pa gre za odločbo brez poprejšnjega obravnavanja, pa v predlogu, v katerem naj odloči sodišče (3. odstavek 163. člena ZPP). Ker nasprotni udeleženec stroškov izvedenke, za katero je založil predujem, ni priglasil, sodišče prve stopnje ni imelo podlage, da bi polovico teh stroškov naložilo v plačilo predlagateljici.

O zavrnitvi ugovora nasprotnega udeleženca zoper sklep o začasni odredbi z dne 29. 3. 2024

25.Pritožbeno sodišče se strinja z razlogi sodišča prve stopnje, navedeni v 49. točki obrazložitve sklepa, in se v izogib ponavljanju nanje sklicuje. Glede na pritožbene navedbe le še pojasnjuje, da iz izvedenega dokaznega postopka izhaja, da je nasprotni udeleženec otrokoma kupil nekaj oblačil in obutve ter poravnal stroške vrtca, medtem ko k tekočim stroškom bivanja otrok pri materi ni prispeval. Pravilno mu je zato sodišče naložilo plačevanje začasne mesečne preživnine v minimalnem znesku za vsakega otroka 130 EUR mesečno. Pritožbeno stališče, da je vsebinski kriterij za izdajo začasne odredbe nujno preživljanje otroka, je preseženo, kajti tudi začasna preživnina mora biti določena ob upoštevanju vseh otrokovih potreb, pomembnih za njegov uspešen razvoj.

26.Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi delno ugodilo ter izrek sklepa spremenilo tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa (3. točka 365. člena ZPP), v ostalem delu pa pritožbo zavrnilo ter v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

O pritožbi zoper sklep z dne 11. 7. 2024

27.V izpodbijanem delu sklepa je sodišče prve stopnje nasprotnemu udeležencu naložilo, da je dolžan doplačati predujem v višini 504,73 EUR.

28.Zoper navedeno odločitev je pritožbo vložil nasprotni udeleženec. Navaja, da so po stališču sodne prakse nagrada in stroški izvedencev skupni stroški postopka, ki jih udeleženca krijeta po enakih delih

29.Pritožba se zavrže.

30.Sklep o doplačilu predujma je sklep procesnega vodstva, zoper katerega ni posebne pritožbe (4. odstavek 298. člena ZPP).

31.Glede na navedeno je pritožbeno sodišče v skladu s 1. točko 365. člena ZPP pritožbo kot nedovoljeno zavrglo.

O pritožbah zoper sklep z dne 29. 3. 2024

32.Tekom postopka je sodišče prve stopnje izdalo več začasnih odredb. Z izpodbijanim sklepom je sklep o začasni odredbi z dne 12. 12. 2022 v I. točki izreka spremenilo tako, da je sklenilo, da otroka začasno živita z materjo, z očetom pa imata stike, in sicer vsak torek in četrtek, ko oče prevzame otroka po vrtcu v šoli in ju pripelje na materni dom do 18ʰ; in vsak drugi vikend od sobote od 09ʰ, ko oče prevzame otroka na domu matere, do nedelje do 17ʰ, ko oče pripelje otroka na materin dom (I). v primeru kršitve te začasne odredbe je kršitelju določilo denarno kazen v višini 500 EUR (II). V ostalem je sklep o začasni odredbi z dne 12. 12. ostal nespremenjen (III). Nadalje je delno ugodilo predlogu predlagateljice ter nasprotnemu udeležencu naložilo, da je od izdaje sklepa dalje dolžan začasno plačevati preživnino v višini 130 EUR mesečno za vsakega od otrok (IV). Predlog nasprotnega udeleženca, da se otroka začasno zaupata v varstvo in vzgojo obema staršema in v delu večjega obsega stikov z otrokoma, kot je določeno v I. in III. točki izreka sklepa, je zavrnilo (VII). V presežku je zavrnilo tudi predlagateljičin predlog za določitev preživnine, (VIII). Z IX. točko izreka sklepa je zavrnilo ugovor nasprotnega udeleženca zoper sklep o začasni odredbi z dne 12. 12. 2022. Zavrnjen je bil tudi predlog predlagateljice za denarno kaznovanje nasprotnega udeleženca (X).

33.Zoper sklep sta vložila pritožbo oba udeleženca postopka.

34.Nasprotni udeleženec v pritožbi navaja, da predlagateljica za otroka v takšnem obsegu, kot je bil določen, ni zmožna skrbeti, prav tako je odločitev v nasprotju z ugotovitvami sodne izvedenke, ki je v mnenju navedla, da sta oba starša povsem zmožna poskrbeti za osnovne potrebe njunih otrok. Opozarja, da nasilje z njegove strani ni verjetno izkazano. Sodišče je sledilo le navedbam predlagateljice, ki je lažno navajala, da je z njegove strani doživljala psihično in fizično nasilje. Otroka sta na očeta navezana, nanj sta navajena, prav tako je predlagateljica večkrat pristala na širši obseg stikov, kot je bil določen z izpodbijano začasno odredbo. Glede predloga za izdajo začasne odredbe, v katerem je predlagal, da sodišče izda začasno odredbo, s katero se otroka začasno zaupa v varstvo in vzgojo obema staršema oziroma da se določijo stiki med otrokoma in očetom v bistveno širšem obsegu, kot so bili določeni z začasno odredbo z dne 12. 12. 2002, nasprotni udeleženec navaja, da je predlagateljica s tem, ko je pristala na povečanje obsega stikov z otrokoma, sledila potrebi otrok, da več časa preživita z očetom, ki ga imata rada. Ne drži, da v dani situaciji izdaja začasne odredbe o ureditvi stikov z otrokoma v večjem obsegu ni verjetno izkazana. Opozarja, da se je mati v zvezi z otroki večkrat obračala k njemu po pomoč in sama širila stike otrok z njim, ker je potrebovala varstvo, bila preutrujena ali zaradi drugih obveznosti. Nasprotni udeleženec se ne strinja z določitvijo načina predaje otrok, saj so vsi prevozi, prevzemi in predaje na njem. Denarna kazen ni primerna, poleg tega pa je glede na prihodke udeležencev absolutno previsoka.

35.Predlagateljica je na pritožbo odgovorila in predlaga njeno zavrnitev.

36.Predlagateljica se ne strinja z odločitvijo, da naj bi stiki nasprotnega udeleženca z otrokoma potekali tudi čez noč. Opozarja na nasilje nasprotnega udeleženca. Nasprotni udeleženec se z otrokoma ne igra in jima ne pripravlja toplih obrokov. Pogojno predlaga, da naj se izvede nočitev le enkrat mesečno med tednom, na primer iz torka na sredo, ko otroka podaljšata stik z očetom in pri njem prespita in ju potem nasprotni udeleženec v sredo zjutraj pripelje v vrtec, predlagateljica pa ju nato prevzame v vrtcu.

37.Nasprotni udeleženec je na pritožbo odgovoril in predlaga njeno zavrnitev.

38.Pritožbi sta neutemeljeni.

39.Pritožbeno sodišče nima pomislekov k ugotovitvam in zaključkom prvostopenjskega sodišča, da so bili izpolnjeni pogoji za izdajo začasne odredbe z določitvijo in obsegom stikov med očetom in otrokoma ter se v izogib nepotrebnemu ponavljanju sklicuje na pravilne in popolne razloge sodišča prve stopnje. Niti pritožba predlagateljice niti pritožba nasprotnega udeleženca sprejete odločitve ne omajata, saj ne navedeta nobenih tehtnih argumentov, ki bi pri pritožbenemu sodišču vzbudili dvom v pravilnost sprejete odločitve. Občasna samovoljna širitev stikov v dani situaciji otrokoma ni bila v korist, saj sta starša v stike vnašala svoje konflikte, otrokoma pa s tem nista nudila doslednosti in zanesljivosti v organizaciji njunega življenja. Z izdano začasno odredbo je bila zagotovljena potreba po jasni in predvidljivi ureditvi stiki, s takšno ureditvijo stikov pa se je tudi ohranjevala in krepila povezanost med otrokoma in očetom. Ni pritrditi pritožbenim navedbam, da oče ne bi bil sposoben za otroka poskrbeti tudi preko noči. Pripomniti je še, da je zavarovanje z začasno odredbo zgolj začasna ureditev, ki se lahko spreminja glede na spremenjene razmere oziroma okoliščine ter glede na nadaljnjo izvedbo dokaznega postopka.

40.Denarna kazen mora biti dovolj visoka, da doseže namen, zaradi katerega je bila izrečena. Višina zagrožene kazni, ki jo je v konkretnem primeru določilo sodišče, je v skladu s sodno prakso v zakonskih sporih ter sporih iz razmerij med starši in otroki.

41.Glede na navedeno je pritožbeno sodišče v skladu z 2. točko 365. člena ZPP pritožbi zavrnilo ter v izpodbijanem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

42.O stroških postopka v postopku za varstvo koristi otrok odloča sodišče po prostem preudarku. Glede na naravo postopka je pritožbeno sodišče odločilo, da vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Ustava Republike Slovenije (1991) - URS - člen 54 Družinski zakonik (2017) - DZ - člen 161, 162, 189, 190, 190/1 Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 163, 163/1, 163/2, 163/3, 298, 298/4

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.