Jedro

Vprašanje odgovornosti aktivnih družbenikov izbrisane družbe za njene obveznosti na podlagi 6. in 7. odstavka 442. člena ZFPPIPP, se nanaša na stvarno legitimacijo toženih strank v pravdi, ki je opredeljena z določbami materialnega prava in se presoja v okviru utemeljenosti tožbenega zahtevka. Vprašanje procesne legitimacije tožene stranke pa je v civilni pravdi odvisno od tega, proti komu tožeča stranka zahteva pravno varstvo. Ker je tožeča stranka v obravnavanem primeru zahtevala nadaljevanje postopka proti vsem družbenikom prvotno tožene stranke, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je vse družbenike izbrisane družbe pozvalo, naj vstopijo v pravdo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Tožeča stranka sama nosi stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je postopek prekinjen od dne 21. 12. 2009 dalje ter da se pravdni postopek nadaljuje na strani tožene stranke zoper 1. T. V., 2. G. G., 3. I., d.o.o. ter 4. I. S., d.o.o. Proti sklepu so pritožbo vložile tožene stranke iz vseh pritožbenih razlogov navedenih v 1. odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur.l. RS št. 26/99 s kasnejšimi spremembami, v nadaljevanju ZPP) in pritožbenemu sodišču predlagale naj pritožbi ugodi, v celoti razveljavi sklep sodišča prve stopnje in vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila in pritožbenemu sodišču predlagala, da pritožbo zavrne, potrdi izpodbijani sklep, pritožnikom pa naloži plačilo stroškov pritožbenega postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje odločbe o stroških do plačila.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bila prvotno prvo tožena stranka S., d.o.o., izbrisana iz sodnega registra na podlagi pravnomočnega sklepa o obstoju izbrisnega razloga Okrožnega sodišča v Ljubljani opr.št. Srg 2009/344478 z dne 24. 11. 2009, ki je postal pravnomočen 11. 12. 2009, s čimer je postopek prekinjen na podlagi samega zakona. Družbenike izbrisane družbe je sodišče prve stopnje na predlog tožeče stranke pozvalo, da kot pravni nasledniki izbrisane družbe pravdo prevzamejo (1.odstavek 208. člena ZPP).

Pritožbene navedbe, da je izpodbijani sklep nerazumljiv, saj iz njega ni razvidno, ali se postopek nadaljuje zoper G. G. kot pravnega naslednika izbrisane družbe ali pa tudi kot sospornika družbe, na podlagi s strani tožnika zatrjevanega poroštva, so neutemeljene. Iz razlogov izpodbijanega sklepa je namreč povsem jasno, da je G. G., ki je sicer prvotna drugo tožena stranka, z izpodbijanim sklepom pozvan v pravdo kot pravni naslednik - družbenik izbrisane družbe S., d.o.o. (drugi odstavek obrazložitve izpodbijanega sklepa). Zatrjevana kršitev iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP glede na povedano ni podana.

Višje sodišče v Ljubljani je s sklepom opr. št. IV Cpg 304/2010 z dne 05. 05. 2010 zavrnilo pritožbo toženih strank zoper sklep sodišča prve stopnje opr. št. Srg 2009/38151 z dne 01. 02. 2010, s katerim je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog za razveljavitev klavzule o pravnomočnosti in izvršljivosti sklepov o izbrisu prvotne prvo tožene stranke iz sodnega registra ter vsa druga pravna sredstva toženih strank v postopku izbrisa prvotno prvo tožene stranke iz sodnega registra brez likvidacije. Glede na navedeno so pritožbene navedbe, s katerimi tožene stranke podajajo dvom o pravnomočnosti sklepa o izbrisu družbe S., d.o.o. iz sodnega registra, neutemeljene.

Ker je bila prvotožena stranka izbrisana iz sodnega registra na podlagi pravnomočnega sklepa o izbrisu sodnega registra brez likvidacije Srg 2009/34479, je odločitev sodišča prve stopnje o prekinitvi postopka, v skladu z določilom 3. točke 1. odstavka 205. člena ZPP, pravilna.

Pritožbene navedbe, ki zadevajo pasivno legitimacijo toženih strank, za poziv pravnim naslednikom izbrisane družbe, naj vstopijo v pravdo, niso odločilne. Vprašanje odgovornosti aktivnih družbenikov izbrisane družbe za njene obveznosti na podlagi 6. in 7. odstavka 442. člena Zakona o finančnem poslovanju v postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Ur.l. RS št.127/2007 s kasnejšimi spremembami, v nadaljevanju ZFPPIPP), se nanaša na stvarno legitimacijo toženih strank v pravdi, ki je opredeljena z določbami materialnega prava in se presoja v okviru utemeljenosti tožbenega zahtevka. Vprašanje procesne legitimacije tožene stranke pa je v civilni pravdi odvisno od tega, proti komu tožeča stranka zahteva pravno varstvo. Ker je tožeča stranka v obravnavanem primeru zahtevala nadaljevanje postopka proti vsem družbenikom prvotno tožene stranke, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je vse družbenike izbrisane družbe pozvalo, naj vstopijo v pravdo (v skladu s 1. odstavkom 208. člena ZPP).

Ker so pritožbeni razlogi neutemeljeni in pritožbeno sodišče ni zasledilo kršitev na katere po 2. odstavku 350. člena ZPP pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo.

Ker tožeča stranka z odgovorom na pritožbo ni bistveno prispevala k pritožbeni odločitvi sama nosi svoje stroške odgovora na pritožbo (izrek o stroških temelji na določilu 165. člena ZPP v zvezi s 154. in 155. členom ZPP).