Jedro

Za uradniška delovna mesta kot pogoj za opravljanje dela, se poleg splošnih pogojev, ki jih urejajo predpisi s področja delovnega prava, lahko določijo tudi drugi pogoji, če tako določa zakon. Toženka je utemeljeno in zakonito v aktu o sistemizaciji delovnih mest pri delovnem mestu višji svetovalec v pravosodju v službi A., ki ga je zasedala tudi tožnica, določila pogoj opravljenega izpita iz upravnega postopka.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II.Tožeča stranka krije sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek za razveljavitev sklepa Komisije za pritožbe iz delovnega razmerja pri Vladi RS št. ... z dne 27. 3. 2024 in posledično zahtevek, da je toženka dolžna tožnici za čas od 10. 4. 2024 do izdaje sodbe sodišča prve stopnje priznati vse pravice iz delovnega razmerja, jo prijaviti v obvezna zavarovanja in ji obračunati in izplačati plače z obrestmi ter ji plačati denarno povračilo. Odločilo je še, da stranki nosita vsaka svoje stroške postopka.

2.Zoper sodbo se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje tožnica. Pritožbenemu sodišču predlaga, da sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi, podredno pa, da sodbo razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglaša stroške pritožbenega postopka. Navaja, da je sodišče prve stopnje napačno presodilo, da je strokovni izpit iz upravnega postopka zakonit pogoj za zasedbo delovnega mesta, ki ga je zasedala pri toženki. Tega pogoja ne določa ne Zakon o javnih uslužbencih ne Uredba o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest kot tudi ne tožničina pogodba o zaposlitvi. Sodišče prve stopnje se zmotno sklicuje na Zakon o splošnem upravnem postopku, saj ta ni predpis, ki bi urejal pogoje za zasedbo delovnih mest. Tudi Zakon o brezplačni pravni pomoči ne določa, da bi bil strokovni izpit iz upravnega postopka pogoj za zasedbo konkretnega delovnega mesta. Akt o sistemizaciji delovnih mest ne more postavljati pogojev, ki jih ne določata zakon ali podzakonski predpis. Noben od navedenih predpisov pa ne določa strokovnega izpita iz upravnega postopka kot pogoja za zasedbo delovnega mesta višji svetovalec v pravosodju. Nadalje navaja, da je sodišče prve stopnje nepravilno ugotovilo dejansko stanje vsebine sistemizacije delovnih mest pri toženki. Sistemizacija pri delovnem mestu višji svetovalec v pravosodju sicer navaja strokovni izpit iz upravnega postopka, vendar pa je ta naveden pod nalogami, ne pa med pogoji za zasedbo delovnega mesta. V delu, kjer bi morali biti navedeni dodatni pogoji, torej tudi akt o sistemizaciji ne določa nobenih posebnih pogojev za opravljanje dela na delovnem mestu, ki ga je zasedala. Strokovni izpit iz upravnega postopka tako ni bil predpisan z nobenim aktom niti ne s pogodbo o zaposlitvi.

3.Toženka v odgovoru na pritožbo prereka pritožbene navedbe in pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbo kot neutemeljeno zavrne in potrdi izpodbijano sodbo.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Sodišče prve stopnje je presojalo zakonitost sklepa Komisije za pritožbe iz delovnega razmerja, s katerim je ta na podlagi določil prvih odstavkov 74. in 76. člena Zakona o javnih uslužbencih (ZJU) razveljavila tožničino pogodbo o zaposlitvi, ker tožnica ni izpolnjevala pogojev za delovno mesto, za katero je sklenila pogodbo o zaposlitvi. Za tožnico ni (pritožbeno) sporno, da ni izpolnjevala pogoja opravljenega strokovnega izpita iz upravnega postopka1, ki je določen v toženkinem aktu o sistemizaciji kot pogoj za delovno mesto višji svetovalec v pravosodju v službi A., za katero je tožnica sklenila pogodbo o zaposlitvi. Meni pa, da je ta pogoj v toženkinem aktu o sistemizaciji določen nezakonito. Takšno stališče, pri katerem vztraja tudi v pritožbi, je zmotno, kot je to pravilno obrazložilo že sodišče prve stopnje.

6.Pogoje za zasedbo uradniških delovnih mest, med katerimi je tudi višji svetovalec v pravosodju, ureja ZJU (drugi odstavek 53. člena Zakona o sodiščih). ZJU v prvem odstavku 79. člena določa, da se za uradniška delovna mesta kot pogoj za opravljanje dela, poleg splošnih pogojev, ki jih urejajo predpisi s področja delovnega prava, lahko določijo tudi drugi pogoji, če tako določa zakon. Obstoj dodatnih pogojev predvideva tudi Uredba o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave in v pravosodnih organih (v nadaljevanju Uredba), ki v drugem odstavku 44. člena določa, da se pri sistemiziranju delovnih mest katalog tipičnih uradniških delovnih mest in katalog strokovno-tehničnih delovnih mest iz te uredbe uporablja tako, da se delovna mesta iz kataloga povzamejo v sistemizacijo, pri čemer se v primeru specifične vsebine nalog in v drugih utemeljenih primerih delovnim mestom v sistemizaciji dodajo dodatna poimenovanja in dodatni pogoji ter prilagodi opis nalog, upoštevaje stopnjo zahtevnosti nalog, ki je za posamezna delovna mesta določena v katalogu. Uredba torej dopušča dodatne pogoje za zasedbo delovnega mesta v primeru specifične vsebine nalog in v drugih utemeljenih primerih.

7.V tem primeru je toženka prav zaradi specifične vsebine nalog višjih svetovalcev v pravosodju v službi A. (tožničina naloga po pogodbi o zaposlitvi je bila med drugim tudi vodenje zahtevnejših postopkov in priprava osnutkov individualnih aktov) na podlagi zgoraj navedenih določil ZJU in Uredbe lahko dodala pogoj opravljenega strokovnega izpita iz upravnega postopka. Pristojni organ za brezplačno pravno pomoč namreč postopa po zakonu, ki ureja splošni upravni postopek (drugi odstavek 34. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči). Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP) pa v prvem odstavku 31. člena določa, da lahko upravni postopek vodi in v njem odloča le oseba, ki izpolnjuje pogoj (tudi) strokovnega izpita iz upravnega postopka. Upoštevaje navedeno je toženka povsem utemeljeno in zakonito v aktu o sistemizaciji delovnih mest pri delovnem mestu višji svetovalec v pravosodju v službi A., ki ga je zasedala tudi tožnica, določila pogoj opravljenega izpita iz upravnega postopka.

8.Neutemeljene so pritožbene navedbe, da v toženkini sistemizaciji strokovni izpit iz upravnega postopka ni naveden kot pogoj za zasedbo delovnega mesta, pač pa kot delovna naloga, do česar se je pravilno opredelilo že sodišče prve stopnje. Izpit iz upravnega postopka je v aktu o sistemizaciji naveden v stolpcu pogojev za zasedbo delovnega mesta in je tudi sicer razumljivo, da to ni delovna naloga. Ker je pogoj za zasedbo delovnega mesta naveden v aktu o sistemizaciji, ni bistveno, da ni naveden tudi v razveljavljeni pogodbi o zaposlitvi.

9.Ker je pritožbeno sodišče ugotovilo, da niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi niti pritožbeni razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

10.Tožnica s pritožbo ni uspela, zato krije sama svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).

-------------------------------

1Na izpit jo je toženka trikrat napotila, a ga ni opravila v nobenem od treh poskusov.

Zveza:

Podzakonski akti / Vsi drugi akti

Uredba o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave in v pravosodnih organih (2003) - člen 44, 44/2

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o javnih uslužbencih (2002) - ZJU - člen 53, 53/2, 74, 74/1, 76, 76/1, 79, 79/1

Zakon o splošnem upravnem postopku (1999) - ZUP - člen 31, 31/3

Zakon o brezplačni pravni pomoči (2001) - ZBPP - člen 34, 34/2

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.