Jedro

Upnik so bili pozvani k dopolnitvi predloga za izvršbo tako, da sodišču glede na 2. točko drugega odstavka 22. člena Pogodbe med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah predložijo potrdilo pristojnega tujega sodišča oziroma drugega organa o pravnomočnosti sodbe po pravu države, v kateri je bila izdana, potrdilo o izvršljivosti pod prejšnjo alinejo navedene odločbe po pravu države, v kateri je bila izdana, in potrdilo, da je bila stranka, ki ni sodelovala v postopku, zoper njo pa je bila izdana odločba, skladno z zakonom države, ki je odločbo izdala, pravilno in pravočasno vabljena na obravnavo; v primeru, da je stranka procesno nesposobna, pa tudi potrdilo, da je bila pravilno zastopana.

Sodišče se v izpodbijanem sklepu ni v ničemer opredelilo do navedb upnikov, da jim hrvaško sodišče zahtevanega potrdila ne izda in da očitno ocenjuje, da je zahtevi iz 2. točke drugega odstavka 22. člena Pogodbe zadoščeno že s predložitvijo prvostopenjske sodbe s potrdilom o pravnomočnosti in izvršljivosti v povezavi z drugostopenjsko sodbo, iz katere izhaja, da v postopku niso bile zagrešene nobene procesne napake, stranke pa so v postopku sodelovale, saj sta se dolžnika na sodbo sodišča prve stopnje pravočasno pritožila, a je bila njuna pritožba kot neutemeljena zavrnjena, prav tako pa iz drugostopenjske sodbe ni razvidno, da dolžnika ne bi bila pravilno ali pravočasno vabljena na obravnavo ali da bi bila procesno nesposobna in v tem primeru nepravilno zastopana. Take navedbe bi lahko bile pravno odločilne za presojo izpolnitve pogojev iz 40. člena v zvezi s 13. členom ZIZ oziroma za presojo popolnosti predloga za izvršbo.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sklep razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo: „I. Ugovoru dolžnikov se ugodi, izdani sklep o izvršbi I 51/2020 z dne 22. 10. 2020 se razveljavi, predlog upnikov za izvršbo pa se kot nepopoln zavrže. II. V zemljiški knjigi se pri nepremičnini ID znak X 1, last dedinje 2. dolžnika A. A, B. A. do celote (1/1), razveljavi izvršilno dejanje zaznambe sklepa o izvršbi I 51/2020 z dne 22. 10. 2020. III. Upniki morajo v roku 8 dni dolžnici povrniti stroške ugovornega in pritožbenega postopka, odmerjene na 506,72 EUR, v primeru zamude, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva izteka 8-dnevnega roka za izpolnitev dalje do plačila, v višjem zahtevku pa se predlog dolžnice za povrnitev stroškov, kot neutemeljen zavrne.

IV. Upniki sami nosijo svoje stroške postopka.“

2. Zoper sklep se pravočasno po pooblaščencu pritožujejo upniki iz vseh pritožbenih razlogov. Predlagajo njegovo spremembo tako, da se ugovor zoper sklep o izvršbi v celoti zavrne kot neutemeljen in v veljavi ohrani izdani sklep o izvršbi in izvršilno dejanje zaznambe sklepa o izvršbi ter da se dolžnici v plačilo naložijo stroški tega postopka, vključno s pritožbenimi stroški.

3. Dolžnica v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev in priglaša stroške odgovora.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Višje sodišče je sklep preizkusilo v okviru zatrjevanih pravno pomembnih pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po določbi drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), oba v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

6. Sodišče prve stopnje je 22. 10. 2020 na predlog upnikov izdalo sklep o izvršbi na podlagi tuje sodne odločbe – pravnomočne in izvršljive sodbe Občinskega sodišča v Delnicah, Republika Hrvaška, II P. 166/09-3 z dne 29. 5. 2009 v zvezi z drugostopenjsko sodbo Županijskega sodišča v Koprivnici GŽ. 2065/09-2 z dne 26. 2. 2010, zaradi izterjave glavnice v znesku 5.639,00 Kn (hrvaških kun) oziroma 740,85 EUR (po dnevni tečajnici Banke Slovenije na dan 26. 3. 2020), zakonskih zamudnih obresti od zneska 3.764,00 Kn oziroma 494,51 EUR (po dnevni tečajnici Banke Slovenije na dan 26. 3. 2020) od 24. 11. 2007 do plačila in od zneska 1.875,00 Kn oziroma 246,34 EUR (po dnevni tečajnici Banke Slovenije na dan 26. 3. 2020) od 8. 4. 2010 do plačila, ter stroškov izvršilnega postopka v znesku 285,80 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

7. Sklep o izvršbi, s katerim je predlogu za izvršbo ugodeno, lahko dolžnik izpodbija z ugovorom (prvi odstavek 53. člena ZIZ), ki mora biti obrazložen. V ugovoru mora dolžnik navesti dejstva, s katerim ga utemeljuje, in predložiti dokaze, sicer se ugovor šteje kot neutemeljen (drugi odstavek 53. člena ZIZ). Ugovor zoper sklep o izvršbi je mogoče vložiti iz razlogov, ki preprečujejo izvršbo, nekatere od teh ZIZ primeroma našteva v prvem odstavku 55. člena.

8. Dolžnika sta v ugovoru najprej uveljavljala ugovorni razlog iz 2. točke prvega odstavka 55. člena ZIZ, ker upniki niti v predlogu za izvršbo niti v njegovi dopolnitvi niso zadostili pogojem iz 40. člena v zvezi s 13. členom ZIZ. Menita, da niso dokazali, da je hrvaška sodba (neposredno) izvršljiva v Republiki Sloveniji, šele v dopolnitvi izvršilnega predloga so predložili potrdilo o evropskem nalogu za izvršbo po Uredbi Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 805/2004 z dne 21. aprila 2004 o uvedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov (v nadaljevanju: Uredba 805/2004) in ne potrdila na standardiziranem obrazcu D po Uredbi Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 861/2007 z dne 11. julija 2007 o uvedbi evropskega postopka v spornih majhne vrednosti (v nadaljevanju Uredba 861/2007), kot jih je pozvalo prvostopenjsko sodišče, pri čemer pa niso niti navedli niti izkazali datuma izvršljivosti tuje sodne odločbe. Predlog za izvršbo tako ni bil skladen z uredbo in bi ga zato moralo sodišče prve stopnje po mnenju dolžnikov zavreči ali vsaj zavrniti, že po uradni dolžnosti. Podredno, če bi sodišče štelo, da dopolnjeni predlog za izvršbo vsebuje vse zahtevane pogoje po 40. členu v zvezi s 13. členom ZIZ, pa sta dolžnika podala tudi ugovor zastaranja po 11. točki prvega odstavka 55. člena ZIZ. Navedla sta, da gre v konkretnem primeru za terjatev na podlagi hrvaške sodbe, torej za judikatno terjatev, za katero po 356. členu Obligacijskega zakonika (OZ) velja desetletni letni zastaralni rok. Hrvaška sodba II P.166/09-3 z dne 29. 5. 2009 je glede na navedbe upnikov postala pravnomočna 12. 3. 2010, predlog za izvršbo pa so upniki vložili dne 27. 3. 2020, zato je po mnenju dolžnikov terjatev že zastarala.

9. Sodišče je o ugovoru odločilo s sklepom z dne 12. 4. 2021 in mu ugodilo, sklep o izvršbi razveljavilo in predlog za izvršbo zavrnilo kot neutemeljen, odločitev pa je bila po pritožbi upnikov s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani I Ip 1096/2021 z dne 30. 11. 2021 razveljavljena in zadeva vrnjena sodišču prve stopnje v nov postopek. Višje sodišče je namreč ugotovilo, da je sodišče prve stopnje napačno štelo, da so upniki v dopolnitvi izvršilnega predloga s predložitvijo potrdila o evropskem nalogu za izvršbo po Uredbi 805/2004 izpolnili pogoje za neposredno izvršbo na podlagi tuje sodne odločbe skladno s 40. členom ZIZ v zvezi s 13. členom ZIZ.1 Poudarilo je, da je sodišče prve stopnje sicer ugotavljalo, ali so podani pogoji za izvršbo na podlagi tuje sodne odločbe v Republiki Sloveniji, vendar je to presojo opravilo na napačni pravni podlagi, posledično pa je ostalo nepopolno ugotovljeno relevantno dejansko stanje v zvezi z vprašanjem, ali upniki imajo izvršilni naslov, ki izpolnjuje pogoje za dovolitev in opravo izvršbe v Republiki Sloveniji. Podlaga za predlog upnikov za izvršbo je namreč hrvaška sodba, ki je bila izdana pred pristopom Republike Hrvaške v Evropsko unijo (to je pred dnem 1. 7. 2013), zato se postopek njenega priznanja in izvršitve opravi po mednarodnih pogodbah oziroma nacionalnih predpisih oziroma je treba za vprašanje priznanja in izvršitve te sodbe uporabiti ratificirano in objavljeno Pogodbo med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah (v nadaljevanju Pogodba)2 oziroma Zakon o mednarodnem zasebnem pravu in postopku (v nadaljevanju ZMZPP) za vprašanja, ki jih navedena mednarodna pogodba ne ureja. Višje sodišče je zato podalo napotek, da bo moralo sodišče prve stopnje v ponovljenem postopku najprej ugotoviti, ali so izpolnjeni pogoji za izvršbo v Republiki Sloveniji na podlagi tuje sodne odločbe, pri čemer bo moralo upnike pred tem pozvati, da dopolnijo predlog za izvršbo z manjkajočimi listinami, ki jih določata Pogodba oziroma ZMZPP. Če bo ugotovilo, da so izpolnjeni pogoji iz 40. člena v zvezi s 13. členom ZIZ, se bo moralo (ponovno) izreči do pravno pomembnih trditev strank glede zastaranja in zavzeti stališče o (ne)utemeljenosti ugovora zastaranja.

10. V ponovljenem postopku je tako sodišče prve stopnje skladno z napotki višjega sodišča 7. 12. 2021 izdalo pozivni sklep, v katerem je upnike pozvalo k dopolnitvi predloga za izvršbo tako, da sodišču predložijo potrdilo pristojnega tujega sodišča oziroma drugega organa o pravnomočnosti sodbe Občinskega sodišča v Delnicah, Republika Hrvaška, opr. št. II P.166/09-3, z dne 29. 5. 2009 po pravu države, v kateri je bila izdana, potrdilo o izvršljivosti pod prejšnjo alinejo navedene odločbe po pravu države, v kateri je bila izdana, in potrdilo, da je bila stranka, ki ni sodelovala v postopku, zoper njo pa je bila izdana odločba, skladno z zakonom države, ki je odločbo izdala, pravilno in pravočasno vabljena na obravnavo; v primeru, da je stranka procesno nesposobna, pa tudi potrdilo, da je bila pravilno zastopana (2. točka drugega odstavka 22. člena Pogodbe), ter da vložijo predlog za nadaljevanje izvršbe s pravnim naslednikom pokojnega drugega dolžnika A. A. 11. Upniki so v dopolnitvi predloga z dne 11. 1. 2022 predlagali nadaljevanje izvršbe v delu, ki se nanaša na pokojnega A. A., z njegovo dedinjo B. A. (ki je tudi sicer že dolžnica v predmetnem postopku). Glede preostalega so navedli, da so pozivni sklep nemudoma posredovali svoji odvetnici v Delnicah, ki jih je v pravdnem postopku zastopala pred sodišči na Hrvaškem. V odgovor jim je bila posredovana sodba sodišča prve stopnje s klavzulo pravnomočnosti in izvršljivosti ter sodba sodišča druge stopnje. Na sodbi Občinskega sodišča v Delnicah, Republika Hrvaška, opr. št. II P. 166/09-3 z dne 29. 5. 2009, sodišče s klavzulo pravnomočnosti potrjuje, da je sodba postala pravnomočna 26. 2. 2010, s klavzulo izvršljivosti pa, da je postala izvršljiva 8. 4. 2010. S temi potrdili oziroma klavzulami naj bi po navedbah hrvaškega sodišča ustrezno zadostili zahtevam po ZMZPP. S sodbo Županijskega sodišča v Koprivnici GŽ. 2065/09-2 z dne 26. 2. 2010, ki je bila na podlagi pritožbe dolžnikov izdana v zvezi s sodbo Občinskega sodišča v Delnicah, Republika Hrvaška, opr. št. II P. 166/09-3 z dne 29. 5. 2009, pa naj bi zadostili tudi zahtevi po 2. točki drugega odstavka 22. člena Pogodbe, da tako v postopku pred sodiščem prve stopnje kot tudi sodiščem druge stopnje niso bile zagrešene nobene procesne napake, stranke pa so v postopku sodelovale, saj sta se dolžnika na sodbo sodišča prve stopnje pravočasno pritožila, a je bila njuna pritožba kot neutemeljena zavrnjena. Kot je razvidno iz obrazložitve sodbe sodišča druge stopnje, to ni ugotovilo nobenih procesnih kršitev in tudi ne, da dolžnika ne bi bila pravilno ali pravočasno vabljena na obravnavo ali da bi bila procesno nesposobna in v tem primeru nepravilno zastopana. Upniki so nadalje navedli, da so iz previdnosti ponovno, še pred iztekom postavljenega roka iz pozivnega sklepa, svojo odvetnico v Delnicah še enkrat zaprosili, da jim sporoči, če bi bilo sodišče na Hrvaškem pripravljeno izdati še kakšno potrdilo, ki bi ustrezalo zahtevi naslovnega sodišča z dne 7. 12. 2021, vendar odgovora še niso prejeli. Zaradi navedenega so upniki zaprosili, če jim sodišče lahko podaljša rok za dostavo morebitnih dodatnih potrdil sodišča na Hrvaškem.

12. V nadaljnji vlogi z dne 28. 2. 2022 so upniki pojasnili, da so za pribavo zahtevanega potrdila po 2. točki drugega odstavka 22. člena Pogodbe ponovno prosili svojo odvetnico na Hrvaškem. Odgovorila je, da je govorila s sodniki na sodišču v Delnicah, ki so ji povedali, da drugega, kot so že dobili, to je sodbe s potrdilom o pravnomočnosti in izvršljivosti, ne more dobiti. Upniki so se zato tudi sami preko pooblaščenca v Sloveniji obrnili na sodišče v Delnicah in za potrdilo zaprosili tako telefonsko kot pisno, a so spet prejeli le sodbo s potrdilom o pravnomočnosti in izvršljivosti. Očitno v skladu s svojo sodno prakso hrvaška sodišča menijo, da taka sodba v povezavi z drugostopenjsko sodbo predstavlja tudi dokazilo po 2. točki drugega odstavka 22. člena Pogodbe. Upniki so zato hrvaško sodišče zaprosili za pojasnilo, ali jim namerava naknadno poslati še kakšno potrdilo ali pa meni, da tej zahtevi zadoščata sodbi sodišča prve in druge stopnje s potrdili o pravnomočnosti in izvršljivosti, hkrati pa so v predmetnem postopku zaprosili za ponovno podaljšanje roka za dostavo zahtevanih potrdil. 13. Sodišče prve stopnje je nato izdalo izpodbijani sklep, s katerim je ugovoru ugodilo, sklep o izvršbi razveljavilo in predlog za izvršbo zavrglo kot nepopoln. Pojasnilo je, da v skladu z določbo prvega odstavka 22. člena Pogodbe lahko tisti, ki prosi za priznanje in izvršitev odločbe, vloži prošnjo za priznanje in izvršitev pri sodišču države pogodbenice, ki odloča o priznanju in izvršitvi, ali pri sodišču države pogodbenice, ki je odločbo izdalo. V skladu z 2. točko drugega odstavka 22. člena Pogodbe mora ob tem izvršilnemu sodišču predložiti tudi potrdilo, da je bila stranka, ki ni sodelovala v postopku, zoper njo pa je bila izdana odločba, skladno z zakonom države, ki je odločbo izdala, pravilno in pravočasno vabljena na obravnavo; v primeru, da je stranka procesno nesposobna, pa tudi potrdilo, da je bila pravilno zastopana. Sodišče je obrazložilo, da je upnike pozvalo k predložitvi takih potrdil, vendar kljub podaljšanju roka s sklepom z dne 28. 1. 2022 vse do izdaje sklepa zahtevanih potrdil iz 2. točke drugega odstavka 22. člena Pogodbe niso predložili. Posledično niso izpolnjeni pogoji iz 40. člena v zvezi s 13. členom ZIZ, predloženi izvršilni naslov pa ne izpolnjuje pogojev za izvršbo v Republiki Sloveniji in ni izpolnjena formalna predpostavka za dovolitev izvršbe.

14. Upniki v pritožbi utemeljeno opozarjajo, da je taka odločitev obremenjena s procesnimi kršitvami. Najprej je pritrditi pritožbi, da sodišče prve stopnje ni odločilo o prošnji upnikov za podaljšanje roka za predložitev zahtevanih potrdil. S sklepom z dne 28. 1. 2022 je sodišče rok za predložitev potrdil iz 2. točke drugega odstavka 22. člena Pogodbe sicer res podaljšalo za 15 dni od prejema sklepa, vendar pa nato ni odločilo še o ponovnem predlogu za podaljšanje roka, ki so ga upniki podali v vlogi z dne 28. 2. 2022, oziroma se do tega predloga v ničemer ni izjasnilo. Prav tako pa, kar je bistveno, se sodišče v izpodbijanem sklepu ni v ničemer opredelilo do navedb upnikov, da jim hrvaško sodišče zahtevanega potrdila ne izda in da očitno ocenjuje, da je zahtevi iz 2. točke drugega odstavka 22. člena Pogodbe zadoščeno že s predložitvijo prvostopenjske sodbe s potrdilom o pravnomočnosti in izvršljivosti v povezavi z drugostopenjsko sodbo, iz katere izhaja, da v postopku niso bile zagrešene nobene procesne napake, stranke pa so v postopku sodelovale, saj sta se dolžnika na sodbo sodišča prve stopnje pravočasno pritožila, a je bila njuna pritožba kot neutemeljena zavrnjena, prav tako pa iz drugostopenjske sodbe ni razvidno, da dolžnika ne bi bila pravilno ali pravočasno vabljena na obravnavo ali da bi bila procesno nesposobna in v tem primeru nepravilno zastopana. Take navedbe, ki so jih upniki podali tako v vlogah z dne 11. 1. 2022 in z dne 28. 2. 2022 kot tudi v obravnavani pritožbi in iz katerih izhaja uveljavljanje, da že drugostopenjska sodba hrvaškega sodišča vsebuje vse podatke oziroma potrdila, kot jih zahteva 2. točka drugega odstavka 22. člena Pogodbe, ter da hrvaško sodišče dodatnih potrdil ne izdaja, bi lahko bile pravno odločilne za presojo izpolnitve pogojev iz 40. člena v zvezi s 13. členom ZIZ oziroma za presojo popolnosti predloga za izvršbo. Ker sodišče prve stopnje nanje ni odgovorilo oziroma jih ni presodilo, je izpodbijana odločitev obremenjena z očitano bistveno kršitvijo določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, zaradi katere bi lahko nepopolno ugotovljeno ostalo tudi dejansko stanje v zvezi z vprašanjem, ali upniki imajo izvršilni naslov, ki izpolnjuje pogoje za dovolitev in opravo izvršbe v Republiki Sloveniji.

15. Višje sodišče je ob pojasnjenem pritožbi upnikov ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena v zvezi s 15. členom ZIZ). Sodišče prve stopnje se bo moralo v ponovljenem postopku izreči do predloga za podaljšanje roka ter se opredeliti do zgoraj povzetih navedb upnikov, nato pa ponovno presoditi, ali so izpolnjeni pogoji za izvršbo v Republiki Sloveniji na podlagi tuje sodne odločbe. Če bo ugotovilo, da so pogoji iz 40. člena v zvezi s 13. členom ZIZ izpolnjeni, pa se bo moralo izreči do pravno pomembnih trditev strank glede zastaranja in zavzeti stališče o ugovoru zastaranja.

16. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se v skladu z določbo tretjega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pridrži za končno odločbo.

1 Po prvem odstavku 13. člena ZIZ se sme izvršitev odločbe ali poravnave tujega sodišča, tujega upravnega in drugega organa ter izvršitev javne listine tujega upravnega in drugega organa dovoliti in opraviti v Republiki Sloveniji, če odločba, poravnava ali javna listina izpolnjuje z zakonom ali ratificirano in objavljeno mednarodno pogodbo predpisane pogoje za priznanje (prva alineja), ali če je bil na podlagi Uredbe 44/2011/ES, Uredbe 2201/2003/ES, Uredbe 4/2009/ES, Uredbe 2016/1103/EU ali Uredbe 2016/1104/EU v Republiki Sloveniji izveden postopek priznanja in izvršitve odločbe ali poravnave tujega sodišča, tujega upravnega ali drugega organa oziroma javne listine tujega upravnega ali drugega organa (druga alineja). Po drugem odstavku 13. člena ZIZ pa se v primeru, če zakon, ratificirana in objavljena mednarodna pogodba ali Uredba 6/2002/ES, Uredba 2201/2003/ES, Uredba 805/2004/ES, Uredba 1896/2006/ES, Uredba 861/2007/ES, Uredba 4/2009/ES, Uredba 207/2009/ES, Uredba 1215/2012/EU, Uredba 606/2013/EU ali Uredba 655/2014/EU določa, da se odločba ali poravnava tujega sodišča, tujega upravnega ali drugega organa ter javna listina tujega upravnega ali drugega organa izvrši brez postopka priznanja in izvršitve, sme izvršitev odločbe ali poravnave tujega sodišča, tujega upravnega ali drugega organa ter izvršitev javne listine tujega upravnega ali drugega organa dovoliti in opraviti v Republiki Sloveniji, če odločba, poravnava ali javna listina izpolnjuje pogoje, določene z zakonom, ratificirano in objavljeno mednarodno pogodbo ali Uredbo 6/2002/ES, Uredbo 2201/2003/ES, Uredbo 805/2004/ES, Uredbo 1896/2006/ES, Uredbo 861/2007/ES, Uredbo 4/2009/ES, Uredbo 207/2009/ES, Uredbo 1215/2012/EU, Uredbo 606/2013/EU ali Uredbo 655/2014/EU. 2 Ur. l. RS, št. 42/1994.