Jedro

Dednega dogovora, ki so ga dediči sklenili sami v času pred narokom pred sodiščem, ni mogoče upoštevati in ga vnesti v sklep o dedovanju, če je ob času odločanja postal sporen. V takem primeru ni mogoče govoriti o sporazumni predložitvi delitve in načina delitve.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep o dedovanju sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom o dedovanju je sodišče prve stopnje ugotovilo, kaj spada v zapuščino, da je zapustnik naredil dne 27.5.1997 oproko pred pričami, s katero je za dedinjo vsega premoženja določil vdovo J. J., da je le-ta podala izjavo, da dediščino sprejema, da je zapustnik tudi dne 3.4.1998 naredil oporoko, s katero je prav tako določil za dedinjo vdovo J. J. in da so dediči sin K. J., hči T. K., sin Pa. J. in sin P. J. zahtevali nujne deleže in da je bil sodišču dne 17.3.1999 predložen sporazum, ki je delno nedopusten, predmet sporazuma nedoločen in zato neizvršljiv, zaradi česar ga sodišče prve stopnje tudi ni povzelo v sklep o dedovanju. Sodišče je razglasilo za oporočno dedinjo na podlagi oporoke J. J. od 6/10, za nujne dediče pa sina K. J., hčerko T. K., sina Pa. J. in sina P. J. vsakega do 1/10. Odločilo je nadalje, da se bo po pravnomočnosti sklepa po uradni dolžnosti opravila vknjižba lastninske pravice za dediče v skladu z njihovimi deleži. Ker je v postopku M. K. kot upnik uveljavljal terjatev v višini 7.000 DEM, je sodišče odločilo, da se ga napoti na pot pravde. Zoper ta sklep se pritožuje dedinja T. K. iz pritožbenega razloga zmotne uporabe materialnega prava in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in sklep o dedovanju razveljavi oziroma, da zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Navaja, da se ne strinja z napadenim sklepom, ker ta ni upošteval dednega dogovora, podpisanega od vseh dedičev in predloženega sodišču. Argumente sodišča označuje za neprepričljive in pravi, da je predmet sporazuma določen ali vsaj določljiv, saj gre za zemljišča, ki so vsem dedičem dobro znana ne samo v naravi pač pa tudi po parcelnih številkah. Če bi sodišče upoštevalo dedni dogovor, bi v celoti saniralo tudi problem zapuščine po materi J. J. in bi bilo zato smiselno, da sodišče opravi oba zapuščinska postopka skupaj tako po očetu F. J. kot pa materi J. Na pritožbo je odgovoril dedič P. J. in jo označil kot neutemeljeno in predlagal njeno zavrnitev ter potrditev izpodbijanega sklepa.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je v tej zadevi že enkrat odločalo in sicer s sklepom I Cp 762/99 in takrat sklep o dedovanju, ki je bil praktično identičen s sedanjim razveljavilo, ker sodišče prve stopnje ni upoštevalo dednega dogovora. Vendar je bila ta razveljavitev posledica dejstva, da sodišče prve stopnje o tem dednem dogovoru ni reklo v sklepu o dedovanju niti besedice, takratna pritožnica oziroma sedanja pritožnica pa se je na ta dedni dogovor izrecno sklicevala. Pri obravnavanju pritožbe dedinje T. K. zoper sklep o dedovanju z dne 7.1.2000, ki je praktično enak kot prvi, pa je situacija nekoliko drugačna. Dejstvo je, da je sedaj sodišče dedni dogovor upoštevalo in sicer tako, da ga je označilo za delno nedopustnega, da je predmet sporazuma nedoločen in neizvršljiv ter da ga zato ni povzelo v sklep o dedovanju. Pritožba tak pristop graja, vendar po mnenju pritožbenega sodišča povsem neutemeljeno. Zakon o dedovanju v 3. odstavku 214. člena določan, da če v zapuščinskem postopku vsi dediči sporazumno predložijo delitev in način delitve, navede sodišče tak sporazum v sklepu o dedovanju. Ko je sodišče prve stopnje o zapuščini po pok. F. J. ponovno odločalo, med dediči ni bilo več sporazuma ne o delitvi ne o načinu delitve. Ker tega sporazuma ni bilo, ga sodišče v sklepu o dedovanju ni moglo povzeti. Vsebina tega sporazuma in njegova veljavnost bosta lahko kdaj kasneje predmet pravdnega postopka, vendar pa v zapuščinskem postopku takega sporazuma ni mogoče vnesti v sklep o dedovanju, ker pač manjkajo predpostavke, ki jih Zakon o dedovanju v preje citiranem členu določa. Pritožbeno sodišče je zato v skladu s 163. členom ZD in 2. točko 365. člena ZPP pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodiča prve stopnje.