Jedro

Če se na komasacijskem območju zaradi celovite ureditve zemljišč zgradijo poti, melioracijski jarki ali drugi javni objekti, ki so potrebni za izvedbo komasacije, in se zaradi tega zmanjša skupna površina zemljišč, ki naj se razdelijo med komasacijske udeležence, se dodeli vsakemu komasacijskemu udeležencu sorazmerno z vloženim zemljiščem manjša površina zemljišč.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Prvostopenjski upravni organ je z izpodbijano odločbo odločil, da tožeča stranka kot lastnica v deležu 1/1 vlaga v komasacijski sklad v k.o. ... zemljišča s parc. št. 79, 277, 295, 296, 309, 314, 318, 333, 340, 428, 783 in 784, v skupni površini 67744 m2 in vrednosti 5.461.137 cenilnih enot, zmanjšano za 0,95 %, zaradi povečanja površin poti, melioracijskih jarkov in vodotokov, ki tako znaša 5.409.256 cenilnih enot. Iz komasacijskega sklada pa se ji v isti katastrski občini dodeli zemljišča s parc. št. 1278, 1282, 1391, 1393, 1490 in 1491, v skupni površini 67.068 m2 in skupni vrednosti 5.409.256 cenilnih enot. Iz obrazložitve izhaja, da je svojo odločitev upravni organ prve stopnje utemeljil z obrazložitvijo, da je postopek nove razdelitve zemljišč iz komasacijskega sklada potekal v skladu z določbami Zakona o kmetijskih zemljiščih (v nadaljevanju ZKZ), zato so izpolnjeni pogoji za novo razdelitev zemljišč med komasacijske udeležence.

2. Tožena stranka je v pritožbenem postopku potrdila navedeno odločitev. V obrazložitvi povzema potek komasacijskega postopka in kot neutemeljene zavrača pritožbene ugovore, da je izpodbijana odločba neizvršljiva, ker je na delu dodeljenih parcel št. 1391 in 1393 jarek z zarastjo. Navaja, da obe parceli loči nov predviden melioracijski jarek s parc. št. 1390, iz severne in zahodne strani pa jo omejujeta novo nastali poti s parc. št. 1310 in 1395. Iz grafičnega dela dopolnjene idejne zasnove na orto foto podlagi je razvidno, da se na površini (južni del), ki sedaj obsega dodeljeno zemljišče s parc. št. 1391 nahaja (star) melioracijski jarek s parc. št. 1114/1 (na katerem je tudi zarast), ki je predviden za sanacijo, ob njegovi južni in vzhodni meji pa je predviden nov melioracijski jarek. Za izvedbo agromelioracije v predpisanem roku je pristojen investitor komasacije (Občina ...), vse do te izvedbe pa velja stanje glede mreže jarkov in poti, kot je bilo ob uvedbi komasacije. Navedeni novi dodeljeni zemljišči (ki se sicer nahajata tudi na mestu vloženih parc. št. 295, 296 in 333) imata tako z vzhodne strani v celoti zagotovljen dostop iz starih poti št. 297 in 331. Ker se obe dodeljeni zemljišči tudi držita skupaj, je ob navedenem mogoča njuna obdelava vse do (starega) jarka iz severne in južne strani, torej v celoti. V zvezi s pritožbeno navedbo, da je na vzhodni strani dodeljenega zemljišča s parc. št. 1391 v bodočnosti predviden melioracijski jarek, ki bo zardi njegovega vzdrževanja zmanjšal obdelovalno površino, pa tožena stranka pojasnjuje, da je bil ta jarek predviden z idejno zasnovo, ki je bila dopolnjena na podlagi pripomb in predlogov zainteresiranih komasacijskih udeležencev.

3. Kot neutemeljen zavrača tudi pritožbeni ugovor, da je z dodelitvijo parc. št. 1278 prvostopni organ ravnal v nasprotju z načeli komasacije (55. in 64. člen ZKZ), saj je razbil in zmanjšal že formiran kompleks, poleg tega pa je nepravilne oblike. Iz zapisnika o obravnavi predlogov in pripomb ni razvidno, da bi prvostopni organ tožeči stranki izrecno zagotovil, da bo navedena dodeljena parcela popolnoma pravilne oblike, poleg tega pa za takšno zahtevo po oceni drugostopnega organa tožeča stranka nima pravne podlage. Predpisana kriterija, ki jo omenja, govorita namreč o čim boljši zaokroženosti zemljišč in se nanaša na vsa vložena zemljišča glede na vsa dodeljena zemljišča (ne zgolj na posamezna izmed njih), ki sta kot taka po oceni drugostopnega organa izpolnjena. Tožeča stranka je namreč vlagala v komasacijo devet obdelovalnih kosov, iz nje pa je dobila štiri obdelovalne kose (v skladu s 4. alinejo prvega odstavka 16. člena Pravilnika o izvajanju komasacij kmetijskih zemljišč štejeta parc. št. 1391 in 1393 kot eno obdelovalno zemljišče (kos)). Izpolnjevanja ostalih predpisanih kriterijev in pogojev pa tožeča stranka niti ne izpodbija. Tako pritožbeni organ kot neutemeljeno ugotavlja zahtevo tožeče stranke po dodelitvi parc. št. 1278 v pravilni obliki, kot prepozno pa ocenjuje pritožbeno navedbo, da je izvajalec komasacije z novo razdelitvijo zemljišč v tabli 4 in 5 spremenil smer obdelave v nasprotju s smerjo obdelave kot je bila predvidena z idejno zasnovo. Iz primerjave obeh elaboratov je razvidno, da je z novo razdelitvijo oziroma njeno dopolnitvijo smer takšna kot je določena v idejni zasnovi (severovzhod - jugozahod), da pa se je ta smer nekoliko zamaknila v isti smeri (tožničina vložena parc. št. 79 glede na njeno dodeljeno parc. št. 1278), pa v luči predpisanih kriterijev in pogojev takšen zamik ni pravno relevanten.

4. Tožeča stranka vlaga tožbo zoper navedeno odločitev in ponavlja pritožbene ugovore glede neizvršljivosti izpodbijane odločbe zaradi tega, ker je na delu dodeljenih parc. št. 1391 in 393 jarek z zarastjo. Navaja tudi, da je dodeljena parc. št. 1278 locirana na popolnoma isti lokaciji kot je bila parc. št. 79, ki jo je vložila v komasacijski sklad, vendar pa je navedena dodeljena parcela manjša in po vrhu še nepravilne oblike. Prav tako ni bila upoštevana njena pripomba v zvezi z smerjo obdelave parcel v tabli 5, saj v kolikor bi bila smer obdelave sever - jug bi bile vse parcele pravilne oblike. Ugovarja tudi pomanjkljivi obrazložitvi, na katero je organ oprl svojo odločitev v izreku odločbe in se pri tem sklicuje na 214. člen Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP). Organ ni obrazložil, zakaj je zmanjšal parc. št. 1278 in zakaj ni povečal parc. št. 1393, čeprav je bila to želja tožeče stranke in zakaj je parc. št. 1278 nepravilne oblike, čeprav bi bila z drugačno smerjo obdelave lahko pravilne oblike. Predlaga, da sodišče v delu, ki se nanaša na dodelitev parc. št. 1391 odločbo izreče za nično, v ostalem pa odločbo odpravi in samo odloči o stvari.

5. Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da tožeča stranka s tožbo ponavlja pritožbene navedbe oz. razloge, zato se v izogib ponovnemu navajanju zavrnilnih razlogov sklicuje na obrazložitev drugostopne odločbe. Predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

6. Tožba ni utemeljena.

7. Komasacijo, to je postopek, v katerem se zemljišča na določenem območju zložijo in ponovno razdelijo med prejšnje lastnike tako, da dobi vsak čimbolj zaokrožena zemljišča, ureja ZKZ v členih 55 do 76. Komasacija se uvede z odločbo Upravne enote (prvi odstavek 57. člena ZKZ). Komasacijski udeleženci pred vložitvijo vloge za uvedbo komasacije izvolijo izmed sebe komasacijski odbor, ki zastopa interese komasacijskih udeležencev, pripravlja predloge, ki jih posreduje upravni enoti, ki deluje pri pripravi predloga, elaborata o vrednotenju in razdelitvi zemljišč komasacijskega sklada. Komasacijski odbor ne sme odločati o pravicah komasacijskih udeležencev (61. člen ZKZ).

8. V postopku komasacije se izdelajo in razgrnejo naslednji elaborati: elaborat obstoječega stanja zemljišč na komasacijskem območju, elaborat vrednotenja zemljišč na komasacijskem območju, idejna zasnova komasacijskega območja in elaborat nove razdelitve zemljišč na komasacijskem območju (prvi odstavek 63. člena ZKZ). Komasacijski udeleženci lahko podajo na elaborate po tem členu pripombe in predloge na sami razgrnitvi, najpozneje pa v 8 dneh po izteku roka razgrnitve. Pripombe in predlogi na razgrnjene elaborate se obravnavajo v postopku pred izdajo odločbe o novi razdelitvi zemljišč, o njih pa se odloči z odločbo o novi razdelitvi zemljišč (četrti odstavek 63. člena ZKZ). Komasacijski udeleženci dobijo iz komasacijskega sklada zemljišče približno enake vrednosti, razlika med skupno vrednostjo vloženih in dobljenih zemljišč praviloma ne sme presegati 5 % vrednosti in 15 % površine (prvi odstavek 65. člena ZKZ). Če dobi komasacijski udeleženec iz komasacijskega sklada zemljišče, ki je večje skupne vrednosti, kot zemljišče, ki ga je vložil, mora v denarju plačati komasacijskemu skladu razliko, če dobi zemljišče manjše vrednosti, pa se mu v denarju izplača razlika (tretji odstavek 65. člena ZKZ).

9. Če se na komasacijskem območju, zaradi celovite ureditve zemljišč zgradijo poti, melioracijski jarki, vetrobranski pasovi ali drugi javni objekti, ki so potrebni za izvedbo komasacije in se zaradi tega zmanjša skupna površina zemljišč, ali se iz drugih vzrokov poveča skupna površina zemljišč, ki naj se razdelijo med komasacijske udeležence, se dodeli vsakemu komasacijskemu udeležencu sorazmerno z vloženim zemljiščem manjša oz. večja površina zemljišč (prvi odstavek 67. člena ZKZ).

10. Pri vrednotenju zemljišč se zemljišča uvrščajo v vrednostne razrede. Vsakemu vrednostnem razredu se določi vrednost 1 m2 v cenilnih enotah, cenilni enoti pa se določi vrednost v denarju. Metode in način vrednotenja predpiše minister, pristojen za kmetijstvo (66. člen ZKZ). Navedeni predpis je Pravilnik o izvajanju komasacij kmetijskih zemljišč (v nadaljevanju Pravilnik), ki v 13. členu določa, da elaborat vrednotenja zemljišč med drugim vsebuje strokovne podlage za vrednotenje kmetijskih zemljišč, geografske in geomorfološke karakteristike območja, opis stalnih lastnosti, ki predstavljajo pridelovalni potencial posameznega vrednostnega razreda, lokacije izkopanih profilov in vzorcev za določitev meje med vrednostnimi razredi ter izris mej in označitev vrednostnih razredov, terenski opisi izkopanih profilov in laboratorijskih preiskav ter tako dalje. Pri tem se glede lege površine, katastrske kulture in katastrskega razreda upoštevajo podatki iz zemljiškega katastra (62. člen ZKZ).

11. Glede na navedene pravne podlage za vrednotenje zemljišč na komasacijskem območju, se torej vrednost določa glede na vrednostne razrede, v katere je uvrščeno posamezno zemljišče. To pomeni, da se vrednost določa glede na vrednostne razrede, ki so bili določeni za potrebe izvedbe komasacije, ne pa na podlagi dejanske vrednosti konkretnega zemljišča. 12. Najpozneje v šestih mesecih po razgrnitvi elaborata o novi razdelitvi zemljišč iz komasacijskega sklada izda upravna enota odločbo o novi razdelitvi zemljišč. Pred izdelavo te odločbe mora upravna enota pridobiti potrditev organa, pristojnega za vodenje zemljiškega katastra, da je elaborat o novi razdelitvi zemljišč iz komasacijskega sklada izdelan v skladu s predpisi o zemljiškem katastru in seznaniti komasacijske udeležence z njim dodeljenimi zemljišči v naravi. Komasacijski udeleženci morajo prevzeti njim dodeljena in pokazana zemljišča v posest in obdelavo takoj po vročitvi odločbe o novi razdelitvi, razen, če je v odločbi naveden poseben rok za prevzem, svoja dosedanja zemljišča pa morajo prepustiti komasacijskim udeležencem, katerim so z odločbo o novi razdelitvi dodeljena. Šteje se, da je s seznanitvijo komasacijskega udeleženca z dodeljenim zemljiščem v naravi prevzeta začasna posest, ki uživa posestno varstvo po pravilih varstva posesti po ZPP. Pritožba zoper odločbo o razdelitvi zemljišč iz komasacijskega sklada ne zadrži njene izvršitve (70. člen ZKZ).

13. Sodišče zaključuje, da so bila v spornem komasacijskem postopku zgoraj citirana določila ZKZ pravilno upoštevana. Izpodbijana odločba izdana po tako izvedenem postopku komasacije pa je pravilna in zakonita. Sodišče soglaša tudi z razlogi, s katerimi je tožena stranka obrazložila zakaj posamezne pritožbene navedbe in ugovore zavrača kot neutemeljene in se v skladu s pooblastilom iz drugega odstavka 71. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) nanje izrecno sklicuje. Tožeča stranka zato s tožbenimi navedbam in ugovori, ki so enaki pritožbenim, ne more biti uspešna. V zvezi s tožbenimi ugovori sodišče še dodaja:

14. V zvezi z tožbenim ugovorom glede nemožnosti izvršitve izpodbijane odločbe v delu, ki se nanaša na dodeljeno parc. št. 1391 in 1393, sodišče poudarja, da je bilo že v teku komasacijskega postopka tožeči stranki pojasnjeno, da je za izvedbo agromelioracije, ki je predvidena z melioracijskim jarkom s parc. št. 1390 in se nahaja med obema spornima parcelama, pristojen investitor komasacije (Občina ...), ki je v samem postopku izrecno navedel, da se te obveznosti zaveda in da ima za izvedbo te operacije tudi že zagotovljena sredstva. Kot izhaja iz obrazložitve izpodbijane odločbe, temu pa tožeča stranka v tožbi izrecno ne ugovarja, naj bi obe sporni parceli imeli zagotovljen dostop, prav tako se držita skupaj in zaradi tega je mogoča tudi njuna obdelava vse do starega melioracijskega jarka, ki se nahaja na parc. št. 1391 in na katerem je tudi zarast in je predviden za sanacijo. V zadevi tudi ni sporno, da sta bili obe navedeni parceli dodeljeni v tabli 14, tako kot je v postopku želel pooblaščenec tožeče stranke. Razen tega iz podatkov predloženega upravnega spisa izhaja, da je bil elaborat vrednotenja zemljišč na komasacijskem območju ... potrjen s sklepom št. 331-94/2013-15 z dne 14. 4. 2014 in sicer po tem, ko je na podlagi pripomb in predlogov danih na razgrnjeni elaborat vrednotenja zemljišč komasacijska komisija sprejela sklepe, ki jih je izvajalec komasacije upošteval in ustrezno dopolnil. Sodišče je zato (pri)tožbeni ugovor glede nemožnosti obdelave spornih parcel v površini, kot izhaja iz izpodbijane odločbe (kar naj bi imelo za posledico ničnost odločbe) kot neutemeljen zavrnilo.

15. Neutemeljeno tožeča stranka ugovarja tudi nepravilni obliki dodeljene parc. št. 1278. Iz podatkov spisa ne izhaja, da bi bilo tožeči stranki v postopku zagotovljeno, da bo sporna dodeljena parcela pravilne oblike. Prav tako neutemeljeno zatrjuje, da je izvajalec komasacije z novo razdelitvijo zemljišč spremenil smer obdelave zemljišč. Iz primerjave elaboratov idejne zasnove in nove razdelitve zemljišč je razvidno, da je smer obdelave ostala severovzhod-jugozahod in se ni spreminjala. Neutemeljen je tudi (pri)tožbeni ugovor, da naj bi šlo za razbijanje že pred komasacijo formiranega kompleksa (glede na vloženo parc. št. 79). Kot je bilo že navedeno, pomeni komasacija čim boljšo zaokroženost zemljišč, ki se nanaša na vsa vložena zemljišča glede na vsa dodeljena zemljišča in torej ne zgolj na tista zemljišča, ki se nanašajo na posamezne komasacijske udeležence. Sicer pa iz podatkov predloženega upravnega spisa izhaja, da je tožeča stranka v komasacijski sklad vložila 9 obdelovalnih kosov, iz njega pa je dobila 4 obdelovalne kose, kar je v skladu z ZKZ.

16. Prav tako je neutemeljen ugovor, ki se nanaša na obrazložitev izpodbijane odločbe. Pravilnik v 21. členu določa oz. vsebuje specialne določbe, ki določajo podatke, ki morajo biti vsebovani v odločbi o novi razdelitvi zemljišč. Izpodbijana odločba po presoji sodišča v izreku vsebuje podatke iz drugega odstavka 21. člena Pravilnika (podatki, ki se nanašajo na posameznega komasacijskega udeleženca) ter v obrazložitvi podatke iz tretjega odstavka citiranega člena (podatke, ki se nanašajo na vse komasacijske udeležence). Iz izpodbijane odločbe tudi izhaja, da je elaborat nove razdelitve zemljišč izdelan na podlagi elaboratov obstoječega stanja zemljišč, idejne zasnove ureditve in vrednotenja zemljišč ter ob upoštevanju 64. člena ZKZ (komasacijski udeleženec dobi iz komasacijskega sklada čim bolj zaokroženo zemljišče) in 65. člena ZKZ (dopustnost vrednostne 5 % in površinske 15 % razlike med vloženimi in dodeljenimi zemljišči). Pojasnjeno pa je tudi, kako je upravni organ obravnaval pripombe komasacijskih udeležencev.

17. Sodišče na podlagi navedenega zaključuje, da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, zato je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.