Jedro

V predmetni zadevi je v osnovo za odmero materinskega nadomestila potrebno šteti plače v strnjenih 12-ih mesecih. Tožnica je bila od aprila 2018 do maja 2019 kontinuirano v delovnem razmerju, delodajalec pa je plačo in prispevke obračunaval ter izplačeval na zakonit način, vključno za mesec maj 2018 dne 5. 6. 2018. Obračun in izplačilo plače za nazaj ne pomeni, da bi za mesec maj 2018 bilo upoštevnih 0,00 EUR in da v osnovo ne bi bila všteta plača, obračunana in izplačana junija 2018 za mesec maj 2018. Nenazadnje je takšen način obračunavanja in izplačevanja plač povsem v skladu s 134. členom (ZDR-1), ki kot matični materialno pravni predpis eksplicitno dopušča možnost obračuna in plačila plače najkasneje 18 dni po preteku plačilnega obdobja, ki ne sme biti daljše od enega meseca.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je kot nezakoniti odpravilo odločbo tožene stranke št. ... z dne 22. 8. 2019, sklep in odločbo Centra za socialno delo A. št. ... z dne 9. 5. 2019 ter zadevo vrnilo v ponovno upravno odločanje.

2. Pritožuje se tožena stranka zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga spremembo sodbe v smeri zavrnitve tožbenega zahtevka oz. podrejeno razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Navaja, da je tožnica zahtevo v predsodnem postopku vložila 8. 5. 2018 in da je bil pri izračunu osnove za odmero materinskega nadomestila prvi mesec april 2018, predpretekli mesec od vložitve vloge pa marec 2019. Iz plačilnih list za obdobje od aprila 2018 do vključno marca 2019 je razvidno, kdaj je bila tožnici izplačana plača in kdaj so bili obračunani prispevki. V odločbi z dne 9. 5. 2019 je CSD pri plači za mesec maj 2018 pravilno upošteval 0,00 EUR, saj je bila ta izplačana in prispevki obračunani ter odvedeni 5. 6. 2018. Trdi, da je 1. odstavek 43. člena Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih1 (ZSDP-1) pomensko jasen in njegov jezikovni okvir ne omogoča razlage, ki jo je zavzelo sodišče prve stopnje. Za določitev zadnje mesečne osnove je ključna opredelitev osnove, od katere so bili obračunani prispevki v predpreteklem mesecu od vložitve prve vloge za materinski dopust. Ob upoštevanju stališča sodišča bi bilo v ponovljenem postopku potrebno upoštevati obračune prispevke v strnjenih 13 mesecih od aprila 2018 do aprila 2019, kar je v nasprotju s 43. členom ZSDP-1. 3. Pritožba ni utemeljena.

4. Ob preizkusu zadeve v mejah pritožbenih razlogov in v skladu z 2. odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku2 (ZPP) pritožbeno sodišče ugotavlja, da je izpodbijana sodba izdana ob dovolj razčiščenem dejanskem stanju in pravilno uporabljenem materialnem pravu. V postopku ni prišlo niti do procesnih kršitve 2. odstavka 339. člena ZPP, na katere je potrebno paziti po uradni dolžnosti. Sodba je temeljito obrazložena z odločilnimi dejanskimi in pravilnimi pravnimi razlogi, ki jih pritožbeno sodišče ne ponavlja temveč v zvezi s pritožbo ponovno poudarja le še naslednje.

5. Gre za spor zaradi višine materinskega nadomestila za materinski dopust od 20. 5. 2019 do 1. 9. 2019 v znesku 3.202,66 EUR bruto mesečno. Nadomestilo je odmerjeno od osnove, oblikovane od 4/2018 do 3/2019, saj je bila zahteva vložena 8. 5. 2019. Pri izračunu denarne dajatve ni bila upoštevana plača za mesec maj 2018, ker je bila obračunana in izplačana 5. 6. 2018. Iz obrazložitve upravne odločbe izhaja, da je bilo pri odmeri materinskega nadomestila za maj 2018 upoštevanih 0,00 EUR, čeprav je bila tožnica kontinuirano v delovnem razmerju in za mesec maj 2018 prejela plačo. 6. Pravno podlago za rešitev zadeve predstavlja 43. člen ZSDP-1, ki ureja osnovo za izračun nadomestila. Določbe ni dopustno interpretirati niti uporabiti na način, kot se zavzema pritožba. Popolnoma nesprejemljiv je očitek sodišču prve stopnje, da je z razlago 43. člena ZSDP-1 prebilo jezikovni okvir pomensko jasne zakonske določbe. Ravno nasprotno. V sodni praksi je bilo že zavzeto stališče,3 da 43. člen ZSDP-1 z jezikovno, teleološko in logično razlagalno metodo ni dopustno interpretirati v nasprotju s temeljnim načelom iz 4. člena ZSDP-1, niti na način, ki bi zaradi neupoštevanja prejetih plač in obračunanih ter plačanih prispevkov, povzročal prikrajšanje. Pomeni, da je tudi v obravnavani zadevi meseca junija obračunano in izplačano plačo za mesec maj 2018 potrebno všteti v osnovo za odmero denarne dajatve, kot je razlogovano v izpodbijani sodbi.

7. Po 1. odstavku 43. člena ZSDP-1 namreč osnovo za posamezno vrsto nadomestila predstavlja povprečna osnova, od katere so bili obračunani prispevki za starševsko varstvo v skladu z 10. členom zakona4 v strnjenih 12-ih mesecih, pri čemer se kot zadnji mesec šteje osnova od katere so bili obračunani prispevki v predpreteklem mesecu od vložitve prve vloge za dopust. Osnova se torej obračunava za strnjenih 12 mesecev in za zadnji mesec strnjenega 12 mesečnega obdobja šteje plača od katere so bili obračunani prispevki v predpreteklem mesecu od vložitve vloge za materinski dopust. V kolikor so bili prispevki za starševsko varstvo obračunani za krajše obdobje od določenega v 1. odstavku (za manj kot strnjenih 12 mesecev, ker npr. zavarovanka ne bi bila kontinuirano v delovnem razmerju; opravljala s. p. dejavnost, itd.) se v skladu s 3. odstavkom 43. člena ZSDP-1 za manjkajoče mesece upošteva 55 % usklajene vrednosti osnovnega zneska minimalne plače, kot ga določata Zakon o socialno varstvenih prejemkih5 (ZSVarPre) in Zakon o usklajevanju transferjev posameznikom in gospodinjstvom v RS6 (ZUTPG). Pri oblikovanju osnove za odmero nadomestila za strnjeno 12 mesečno obdobje torej ni dopustno upoštevati 0,00 EUR za posamezni mesec, kot je bilo nezakonito postopano v obravnavanem upravnem postopku.

8. V predmetni zadevi je v osnovo za odmero materinskega nadomestila potrebno šteti plače v strnjenih 12-ih mesecih. Tožnica je bila od aprila 2018 do maja 2019 kontinuirano v delovnem razmerju, delodajalec pa je plačo in prispevke obračunaval ter izplačeval na zakonit način, vključno za mesec maj 2018 dne 5. 6. 2018. Obračun in izplačilo plače za nazaj ne pomeni, da bi za mesec maj 2018 bilo upoštevnih 0,00 EUR in da v osnovo ne bi bila všteta plača, obračunana in izplačana junija 2018 za mesec maj 2018. Nenazadnje je takšen način obračunavanja in izplačevanja plač povsem v sk1adu s 134. členom Zakona o delovnih razmerjih7 (ZDR-1), ki kot matični materialno pravni predpis eksplicitno dopušča možnost obračuna in plačila plače najkasneje 18 dni po preteku plačilnega obdobja, ki ne sme biti daljše od enega meseca.

9. Glede na obrazloženo je sodišče prve stopnje na podlagi 82. člena ZDSS-1 izpodbijana upravna akta kot nezakonita utemeljeno odpravilo in zadevo vrnilo v predsodno odločanje. V ponovnem upravnem postopku bo potrebno upoštevati materialno pravno stališče ter napotila iz te in prvostopenjske sodne odločbe ter ponovno odmeriti sporno denarno dajatev.

Pritožbeni očitek, ki se nanaša na predpretekli mesec od vložitve vloge v zvezi z oblikovanjem osnove za odmero nadomestila v strnjenih 12-ih mesecih pravno ni relevanten, saj iz tovrstnega razloga izpodbojna tožba sploh ni vložena. Ker je bila vloga vložena maja 2019, je bila kot zadnja pravilno upoštevana plača iz meseca marca 2019, nezakonito pa izpuščena plača za mesec maj 2018, ko je bilo upoštevanih 0,00 EUR ter povprečje namesto predpisanih zaporednih 12 mesečnih plač izračunano le na podlagi 11 mesečnih plač.

10. Zaradi vsega obrazloženega je potrebno pritožbo na podlagi 353. člena ZPP kot neutemeljeno zavrniti in potrditi sodbo sodišča prve stopnje.

1 Ur. l. RS, št. 26/2014 s spremembami. 2 Ur. l. RS, št. 73/2007, 45/2008 in 10/2017. 3 Npr. zadeva Psp 214/2019 in Psp 264/ 2020. 4 Ki je enaka osnovi, od katere zavarovanci iz 8. člena ZSDP-1 plačujejo prispevek za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje. 5 Ur. l. RS, št. 61/2010 s spremembami. 6 Ur. l. RS, št. 114/2006 s spremembami. 7 Ur. l. RS, št. 21/2013 s spremembami.