Jedro

Kaj je največja otrokova korist, je treba ugotoviti in opredeliti v vsakem posameznem primeru, z upoštevanjem vseh okoliščin. Praviloma je v korist otroka, da ima čim več osebnih stikov z obema roditeljema, če ta ne živita več skupaj, in da so stiki čim bolj kvalitetni. Gre za to, da preko stikov otrok ohrani občutek čustvene navezanosti oziroma povezanosti in občutek medsebojne pripadnosti. Stiki naj torej v čim večji meri gradijo odnose, ki obstajajo med starši in otroki.

V korist deklic je, da imata pogostejše stike z materjo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom spremenilo stike, ki so bili določeni med predlagateljico in njenima mladoletnima hčerama A. A. in B. B. s sodbo Okrožnega sodišča v Novem mestu ... tako, da potekajo enkrat mesečno, vsako drugo soboto od 9.00 ure do nedelje do 20.00 ure ter v juliju in avgustu enkrat neprekinjeno 14 dni, po predhodnem dogovoru z nasprotnim udeležencem. Stiki bodo potekali na domu predlagateljice na naslovu ..., pri čemer pride predlagateljica iskat mladoletni hčerki na njun dom v ... ter ju po končanem stiku tudi pripelje nazaj. V ostalem ostane sodba s 15. 4. 2015 nespremenjena. Kar je zahtevala predlagateljica drugače, je sodišče zavrnilo.

2. Zoper sklep se pritožuje nasprotni udeleženec in uveljavlja vse zakonske pritožbene razloge. Navaja, da je sodišče zmotno ugotovilo, da je prišlo do spremenjenih okoliščin na strani predlagateljice. Predlagateljica je prejemala socialno pomoč že v času sojenja v zadevi P 348/2015. Že takrat se je vedelo, da predlagateljica živi v ... Nasprotni udeleženec je prepričan, da je predlagateljica že takrat stanovala v istem najemniškem stanovanju kot sedaj. Predlagateljica se ni držala sodbe P 348/2015 in ni izvajala stikov s hčerama v času, kot so bili stiki določeni. Stiki so se sicer izvrševali, a le takrat, ko se je zanje odločila predlagateljica. Brez vnaprejšnjega dogovora je nenapovedano prihajala v ... k svoji sestri, ki živi v sosednji hiši in imela stike z otrokoma. Zato je nasprotni udeleženec prepričan, da se tudi sedaj stiki med vikendom ne bodo izvajali. Poleg tega so tako določeni stiki preveč obremenjujoči za obe hčerki. Predlagateljica nima vozniškega dovoljenja, ne avtomobila, zato bo morala prihajati v ... z vlakom. Potne povezave iz ... do ... so zelo slabe. Izvajanje stikov za hčerki, zlasti za mlajšo, bi bilo zato preveč obremenjujoče. Za vožnjo v eno smer se porabi najmanj dve uri in pol. O tem sodba nima nobenih razlogov. Sodba tudi nima razlogov o tem, kako bo predlagateljica lahko krila stroške za prevoz iz ... v ... in nazaj, saj prejema socialno pomoč 288,00 EUR, za najemnino pa mora mesečno plačati 200,00 EUR. Če prištejemo k tem izdatkom še režijske stroške, ki znašajo 80,00 EUR, je po oceni nasprotnega udeleženca primerneje, da se stiki izvajajo tako, kot do sedaj, to je v ... Poleg tega predlagateljica za izvajanje stikov v ... nima nobenih stanovanjskih pogojev. Res je dobila pozitivno mnenje CSD, vendar se z njim nasprotni udeleženec ne strinja. Iz mnenja izhaja, da ima stanovanje zgolj eno sobo, v kateri je ležišče, v kuhinji, kjer naj bi spala predlagateljica, pa ni nobenega ležišča. Zgolj obljuba predlagateljice, da si bo nabavila kavč, ni dovolj. Ena zakonska postelja pa ne zadošča, da bi na njej spale tri osebe. Nasprotni udeleženec se tudi ne strinja s tem, da bi bili hčerki pri predlagateljici tako julija kot avgusta po štirinajst dni, saj med predlagateljico in hčerkama ni ustrezne in zadostne navezanosti. To velja zlasti za mlajšo B. B. O njeni nenavezanosti na predlagateljico sodba nima razlogov. Ker ni podan osnovni pogoj za razširitev stikov, sklep o tem nima razlogov, zaradi česar ga ni moč preizkusiti in je podana bistvena kršitev določb postopka.

3. Pritožba je bila vročena predlagateljici, ki nanjo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Otrok ima pravico do stikov z obema staršema, oba starša imata pravico do stikov z otrokom. S stiki se zagotavlja predvsem otrokove koristi (prvi odstavek 106. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih; ZZZDR). Kaj je največja otrokova korist, je treba ugotoviti in opredeliti v vsakem posameznem primeru, z upoštevanjem vseh okoliščin. Praviloma je v korist otroka, da ima čim več osebnih stikov z obema rediteljema, če ta ne živita več skupaj in da so stiki čim bolj kvalitetni. Gre za to, da preko stikov otrok ohrani občutek čustvene navezanosti oziroma povezanosti in občutek medsebojne pripadnosti. Stiki naj torej v čim večji meri gradijo odnose, ki obstajajo med starši in otroki.

6. V obravnavanem primeru sta bili v razveznem postopku obe mladoletni hčerki udeležencev zaupani s pravnomočno sodbo v varstvo in vzgojo očetu – nasprotnemu udeležencu. Stiki deklet z materjo so bili določeni vsako drugo soboto v mesecu tako, da ju mati prevzame ob 9.00 uri na očetovem domu in ju vrne ob 18.00 uri ter v času izvajanja stikov z deklicama ne zapusti Občine ...

7. Predlagateljica je v tem postopku predlagala pogostejše stike, saj dekleti močno pogreša, pa tudi dekleti si želita pogostejše stike, predvsem starejša, ki se s predlagateljico o stikih dogovarja sama. Predlagateljica utemeljenost razširitve stikov izkazuje tudi z novo urejenimi stanovanjskimi razmerami, in utemeljuje z navedbo, da pri njej niso podani nobeni razlogi, ki bi preprečevali bolj pogoste stike s hčerama.

8. Prvostopenjsko sodišče je ugotovilo, da so se razmere od določitve stikov s sodbo 15. 4. 2015 spremenile, saj ima toženka sedaj stalno bivališče. Sklenila je najemno pogodbo za enosobno stanovanje v bloku, najemodajalka pa ji je dovolila prijavo naslova stalnega prebivališča. Ima tudi reden vir prihodkov. Preživlja se z denarno socialno pomočjo in z lastnim zaslužkom, saj v bloku, v katerem živi, čisti stanovanja več starejšim ljudem. Do spremenjenih okoliščin je prišlo tudi na strani deklet, vsaj pri starejši A., ki si želi pogostejših stikov z materjo. Na Centru za socialno delo je povedala, da si želi imeti več stikov z materjo. Želi si, da bi s sestrico skupaj hodili na obisk k mami.(1) K mami bi hodili v glavnem med počitnicami, tako da bi šli skupaj za več dni k njej v Sevnico, pa tudi za praznike in občasno med vikendom. K mami bi hodili skupaj, saj sta s sestrico zelo navezani druga na drugo.

9. Po oceni CSD s 30. 12. 2016 so pogostejši stiki med materjo – predlagateljico in hčerama primerni in otrokoma v korist. Izveden dokazni postopek tako pokaže, da je v korist deklic, da se stiki določijo v večjem obsegu, kot so se izvajali. S tako odločitvijo pritožbeno sodišče soglaša, saj je tudi po njegovi oceni v korist obeh deklic, da imata pogostejše stike z materjo. Sodišče je upoštevalo, da mlajša hči B. B. ni tako navezana na mater kot starejša A. A., zato je določilo manjši obseg stikov kot je predlagala predlagateljica (le enkrat mesečno in ne vsak drugi konec tedna, kot je želela predlagateljica).

10. Sodišče je odločilo, da stiki potekajo na materinem domu, med vikendom tako, da pride mati v soboto zjutraj ob 9.00 uri po dekleti in ju vrne v nedeljo do 20.00 ure. Neutemeljeni so pritožbeni očitki nasprotnega udeleženca, da so tako določeni stiki preobremenjujoči za dekleti. Dekleti nista več majhni, poleg tega bo nasprotna udeleženka ponju prišla z vlakom ter se z njima z vlakom vrnila v ..., nato pa ju bo naslednji dan zvečer ponovno odpeljala z vlakom k očetu. Tak način potovanja (upoštevaje starost obeh deklet) ni naporen, poleg tega bo do tega prišlo le enkrat mesečno. Stroški, ki bodo s tem nastali, bodo šli v breme predlagateljici. Če je nasprotni udeleženec zaskrbljen, da predlagateljica ne bo zmogla sama kriti stroškov, lahko pri kritju teh stroškov pomaga, saj so stiki določeni v korist njunih otrok.

11. Nasprotni udeleženec v pritožbeni neutemeljeno očita, da predlagateljica nima ustreznih stanovanjskih pogojev za bivanje, zlasti ni pogojev, da bi hčerki pri njej prespali. Nasprotna udeleženka ima sklenjeno najemno pogodbo za enosobno stanovanje v večstanovanjskem bloku v ... Kot izhaja iz mnenja CSD z 8. 12. 2016, so bivalni pogoji v stanovanju ustrezni in lahko predlagateljica s hčerkama tam preživlja daljše stike. Stanovanje si je ogledala socialna delavka in ugotovila, da so prostori dovolj veliki, svetli in topli. So ustrezno opremljeni in urejeni. Kuhinja je bivalna, vanjo namerava predlagateljica postaviti kavč. V sobi pa so omare in dvojno ležišče. Predlagateljica je pojasnila, da bi ob prihodu hčera onidve spali v spalnici, sama pa bi uporabljala ležišče v kuhinji. Glede ležišča je povedala, da ga že ima, potrebno ga je le še pripeljati. Sodišče je njeni izpovedbi sledilo. CSD je ocenil, da so pogoji v stanovanju primerni za bivanje. Na podlagi navedenega, pritožbeni očitek o neprimernih bivanjskih pogojih oziroma neustreznih pogojih za spanje obeh deklet, niso utemeljeni(2).

12. Nasprotni udeleženec v pritožbi navaja, da izpodbijani sklep nima razlogov o navezanosti mlajše hčere B. B. na predlagateljico. Pritožbene navedbe niso utemeljene. Prvostopenjsko sodišče se je v 10. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa ukvarjalo z očitki nasprotnega udeleženca, da B. B. na mater ni navezana, da ji zameri, ker je ob dogodku v preteklosti kričala in ji izrekla grde besede. Sodišče je ocenilo tako ravnanje kot časovno oddaljeno. V vmesnem času si je predlagateljica uredila življenje, našla stanovanje, zaslužek in stalnega partnerja. Kot izhaja iz izpovedbe predlagateljice sta obe hčeri povedali, da si želita več stikov z njo. Starejša hčera je izrazila svojo voljo na CSD in povedala, da si želita pogostejših stikov obe in da bi na stike hodili obe skupaj, saj sta druga na drugo zelo navezani. Sodišče je ugotovilo, da je B. B. zadovoljna tudi s predlagateljičinim novim partnerjem, s katerim sta jo s predlagateljico obiskala na morju na Debelem rtiču. Sodišče je zato utemeljeno napravilo zaključek, da je v korist obeh deklet, da imata bolj pogoste stike z materjo.

13. Je pa sodišče upoštevalo, da je B. B. na mater manj navezana kot A. A. in stike določilo v ožjem obsegu, kot je želela predlagateljica (primerjaj 12. točko obrazložitve).

14. Nasprotni udeleženec je v pritožbi izrazil dvom, da bo predlagateljica sploh izvrševala stike med vikendom, saj tudi v preteklosti ni bilo stikov med vikendom, ampak vedno med tednom. Predlagateljica naj bi brez vnaprejšnjega dogovora prihajala v ... k svoji sestri, ki živi v sosednji hiši in imela stike z otrokoma. Navedeno potrjuje, da si predlagateljica stike z otrokoma želi in obratno. V prejšnji odločbi so bili stiki določeni na domu nasprotnega udeleženca. Sedaj so stiki določeni na predlagateljičinem domu. Skrb nasprotnega udeleženca, da predlagateljica ne bi izvršila (kakšnega) stika med vikendom, tudi ni argument, ki bi narekoval, da bi se že tako redko določeni stiki še zožili.

15. Poleg stikov preko vikenda, so določeni tudi stiki med počitnicami, kar je tudi želja deklet. Kot je povedala starejša hči udeležencev, bi želeli biti takrat, ko mlajša sestrica ne obiskuje šole dalj časa pri materi. Ker so stiki med šolskim letom določeni bolj redko in ker ni nobenih ovir, da ne bi bili določeni dalj časa trajajoči stiki med počitnicami ter si tega dekleti želita in jima je v korist, pritožbene navedbe, ki izpodbijajo stike, določene med počitnicami, niso utemeljene. Stiki v juliju in avgustu so določeni enkrat (in ne dvakrat) po 14 dni.

16. Po navedenem se izkažejo pritožbene navedbe za neutemeljene. Pritožbeno sodišče tudi ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti. Pritožbo je bilo zato treba zavrniti in izpodbijani sklep potrditi (2. točka 365. člena ZPP).

Op. št. (1): Mlajša hči v postopku ni bila povabljena, da bi izrazila svojo voljo glede urejanja stikov z materjo.

Op. št. (2): V razveznem postopku, ki se je vodil pred Okrožnim sodiščem v Novem mestu pod opr. št. ... je sodišče ugotovilo, da živi nasprotni udeleženec s hčerama v romskem naselju v nedokončani v stanovanjski hiši v skromnih bivanjskih razmerah. Predlagateljica je izpovedala, da v hiši ni vode, ampak se hčerki tuširata in umivata pri njeni sestri. Prav tako v hiši ni kuhinje, ampak samo star štedilnik. Po drugi strani pa ima predlagateljica sedaj urejeno stanovanje, ki je ogrevano in obsega kuhinjo, kopalnico in dovolj veliko sobo ter je opremljeno.