Jedro

Pripomb in ugovora zoper izvedensko mnenje ni mogoče šteti za dokazni predlog, temveč za dokazni ugovor, ki ni vezan na določeno fazo postopka.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožnica in prvi toženec sta v času zakonske zveze adaptirala stanovanje v hiši drugega toženca in tretje toženke (staršev prvega toženca). Tožnica je med drugim zahtevala, da v skupno premoženje spada polovični solastniški delež na zemljišču, na katerem stoji hiša, ter da sta drugi toženec in tretja toženka dolžna izstaviti tožnici zemljiškoknjižno dovolilo za vknjižbo 1/4 solastniškega deleža na tem zemljišču, podrejeno pa je zahtevala plačilo 41.729,26 EUR (prej 10,000.000 SIT). Sodišče prve stopnje je v prvem sojenju oba zahtevka zavrnilo, sodišče druge stopnje pa je prvostopenjsko sodbo glede odločitve o podrednem denarnem zahtevku razveljavilo in v tem delu zadevo vrnilo v novo sojenje.

2. Sodišče prve stopnje je v novem sojenju ugotovilo, da v skupno premoženje pravdnih strank spadajo material (keramika) in oprema v kopalnici, dobava in montaža lesa in delovne ure pri napeljavi elektrike. Izvedenec je presodil, da vrednost opreme, materiala in dela znaša 2.044,73 EUR. Ker je imela tožnica na skupnem premoženju polovični delež, je sodišče prisodilo tožnici znesek v višini 1.022,37 EUR, v preostalem pa je zahtevek zavrnilo.

3. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnice zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

4. Revizijo vlaga tožnica zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da se reviziji ugodi, sodbi sodišč druge in prve stopnje razveljavita in se zadeva sodišču prve stopnje v novo sojenje.

5. Revizija je bila po 375. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) vročena nasprotni stranki, ki nanjo ni odgovorila, ter Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

6. Revizija ni utemeljena.

7. Tožnica meni, da bi moral izvedenec opraviti ogled hiše, v kateri sta si tožnica in prvi toženec uredila stanovanje. Ker so toženci izvedencu preprečili ogled, naj bi izvedenec svoje delo opravil nepopolno, saj ni mogel ugotoviti vseh vlaganj tožnice in prvo tožene stranke v adaptacijo stanovanja. To naj bi izhajalo tudi iz izvedenskega mnenja, saj je izvedenec zapisal, da glede ostalih vlaganj, opravljenih pri adaptaciji, mnenja brez ogleda ne more podati. Sodišče je ugotovilo obseg skupnih vlaganj na podlagi zaslišanja prič, ne pa na podlagi opravljenega ogleda in izračuna vrednosti vseh del. Sodišče bi tako po prepričanju tožnice moralo upoštevati, da toženci izvedencu niso dovolili vstopa v hišo. 8. Revizijsko sodišče uvodoma pojasnjuje, da tožničinih pripomb in ugovora zoper izvedensko mnenje ni mogoče šteti za dokazni predlog, temveč za dokazni ugovor, ki ni vezan na določeno fazo postopka in tako zanj ne velja določba drugega odstavka 287. člena ZPP.(1) Zato je zmotno stališče sodišča druge stopnje, da je tožnica prepozno opozorila na pomanjkljivosti izvedenskega mnenja. Kljub temu pa to na pravilnost odločitve ni vplivalo, saj je sodišče druge stopnje očitke tožnice glede izdelave izvedenskega mnenja tudi vsebinsko presojalo in jih po oceni revizijskega sodišča pravilno zavrnilo kot neutemeljene.

9. Tožnica zmotno meni, da je sodišče izvedlo dokaz z izvedencem z namenom ugotavljanja obsega skupnega premoženja (skupnih vlaganj). Nepravilno je tudi njeno sklepanje, da je sodišče iz razloga, ker so toženci izvedencu preprečili ogled, zmotno presodilo, da so skupna vlaganja le tista vlaganja, v zvezi s katerimi je bila izvedencu odrejena ocenitev njihove vrednosti. Sodišče je namreč izvedenca postavilo z namenom, da ugotovi vrednost tistih del in vlaganj, za katera je sodišče predhodno na podlagi izvedenih dokazov (zaslišanja prič in pravdnih strank) presodilo, da spadajo v njuno skupno premoženje. Izvedenec je vrednost teh del in vlaganj ugotovil, tako da mnenje ni nepopolno. Tožnica prav tako ni imela pripomb glede metodologije izračuna vrednosti skupnih vlaganj.

10. Ker uveljavljani revizijski razlogi niso podani, je revizijsko sodišče revizijo kot neutemeljeno zavrnilo (378. člen ZPP).

Op. št. (1): Več o tem J. Zobec v L. Ude in ostali, Pravdni postopek: zakon s komentarjem, 2. knjiga, GV Založba in Uradni list, Ljubljana 2006, str. 498-499.