Jedro

Poslovanje z izgubo v preteklosti ni pravno nerelevantno za uporabo druge alineje 2. točke petega odstavka 389.a člena ZFPPIPP. Ta je res zazrta v prihodnost, vendar se tipično ravno iz preteklega ravnanja, ki je vodilo do določenih posledic, lahko napoveduje, da če bo tudi v prihodnosti ravnanje enako, bodo takšne tudi posledice.

Preteklo poslovanje je bilo le ena od sestavin te prognoze (da pritožnica verjetno v prihodnosti ne bo poslovala brez izgube), ki jo je le dodatno potrjevalo, brez kakršnihkoli sredstev za lokal, opremo in nakup živil in pijač pa ne more biti drugačna.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je zavrnilo dolžničin predlog, da ji da dovoljenje, da bi poslovala kot samostojna podjetnica.

2.Dolžnica vlaga pritožbo, upraviteljica pa nasprotuje njeni utemeljenosti.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.Ni utemeljen očitek, da je sodišče prve stopnje izhajalo izključno iz dejstva, da ima pritožnica neporavnane davčne in socialnovarstvene obveznosti iz prejšnjega poslovanja. V 10. točki obrazložitve svojega sklepa je povzelo, da pritrjuje upravitelju, ki je na podlagi pritožničinega preteklega poslovanja sklepal, da tudi pri poslovanju, ki naj bi ji ga sodišče po njenem predlogu dovolilo, ne bo sposobna poravnati tekočih obveznosti; to pa je povezalo še z okoliščinami, ki jih je samo ugotovilo in ocenilo, s čimer se je še dodatno utrdilo v svojem zaključku. Ta pristop je povsem skladen z zadevno relevantnima določbama četrtega odstavka in druge alineje 2. točke petega odstavka 389. a člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP), da sodišče na podlagi upraviteljevega mnenja dovoli poslovanje stečajnega dolžnika kot podjetnika, če s stopnjo verjetnosti, ki presega 50 odstotkov, oceni, da dolžnik ne bo posloval z izgubo.

5.Sodišče prve stopnje je nadalje upoštevalo, da pritožnica od septembra 2023 ni plačevala prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ki se jih je nabralo za preko 14 tisoč EUR, prispevkov za zdravstveno zavarovanje, na račun katerih dolguje preko osem tisoč EUR, in za preko tri tisoč EUR neplačanih davkov. Pritožnici ni sledilo, da je bil razlog za zmanjšani obisk njenega lokala v letih 2024 in 2025 COVID-19, saj se je epidemija že končala v letih 2022 in 2023. Dovoljenje za poslovanje restavracije s strežbo hrane in pijače ji je zavrnilo izdati, ker ni pojasnila, kako bi pridobila kapital za zagon podjetja, saj naj bi bila brez nepremičnine oziroma sredstev za plačevanje najemnine. Lastnih sredstev, s katerimi je navedla, da bo ustanovila podjetje, naj ne bi imela. Ta naj bi vsa spadala v stečajno maso, ki pa naj bi bila prazna. Za restavracijo pa naj bi bila potrebna lokal in oprema. Celo če bi ji kdo to podaril, naj bi darilo postalo del njene stečajne mase. Te dileme naj bi morala pritožnica odpraviti, sploh ker se ji je v isti dejavnosti že enkrat zgodilo, da je za seboj pustila dolgove. Ne bi naj zato bilo verjetno, da tudi tokrat ne bo poslovala z izgubo.

6.Tej celoviti analizi pritožbeno sodišče v vsem pritrjuje. Poslovanje z izgubo v preteklosti v nasprotju s pritožbenim stališčem ni pravno nerelevantno za uporabo druge alineje 2. točke petega odstavka 389. a člena ZFPPIPP. Ta je res zazrta v prihodnost, vendar se tipično ravno iz preteklega ravnanja, ki je vodilo do določenih posledic, lahko napoveduje, da če bo tudi v prihodnosti ravnanje enako, bodo takšne tudi posledice.

7.Pritožnica ne more uspeti z očitkom sodišču, da se ni vsebinsko opredelilo do poslovnega načrta, ki mu ga je predložila, zlasti ker ni bila konkretna, kateri element njenega načrta naj bi ostal prezrt. V 9. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa pa je tudi kratka, a jasna opredelitev sodišča, da številke in zneski, ki v priloženih računovodskih izkazih napovedujejo bodoče poslovanje, po mnenju sodišča nimajo podlage v dejanskem stanju.

8.V izpodbijanem sklepu sicer ni izrecne analize vseh dejavnikov, ki so po pritožničinem mnenju botrovali neuspehu njenega preteklega poslovanja v gostinstvu (razen kovida naj bi bile to tudi težave z najemodajalcem Društvom upokojencev, ki naj bi jo izsiljevalo za brezplačne storitve, nato pa jo bojkotiralo). Vendar to ocene, da verjetno v prihodnosti ne bo poslovala brez izgube, ne zamaje. Preteklo poslovanje je bilo le ena od sestavin te prognoze, ki jo je le dodatno potrjevalo, brez kakršnihkoli sredstev za lokal, opremo in nakup živil in pijač pa ne more biti drugačna. Pritožbeno sodišče se s pritožnico ne strinja, da narava storitvene dejavnosti s. p. ne zahteva njenih začetnih naložb, saj takoj v nadaljevanju pritožbe svoje stališče sama pobije, ko govori o najemu lokala - kar je bilo v izpodbijanem sklepu že pravilno upoštevano.

9.Kot je že sodišče prve stopnje pojasnilo, morata biti pogoja iz obeh alinej 2. točke petega odstavka 389. a člena ZFPPIPP hkrati podani, da bi se poslovanje dovolilo, in ker že pogoj po drugi ni izpolnjen, se pritožbeno sodišče s pogojem po prvi ni moralo ukvarjati.

10.Zaradi starosti naj bi bila pritožnica težko zaposljiva, zato naj bi bila samozaposlitev edina realna pot, da ustvari prihodke. Vendar pa prihodki niso edini pomemben dejavnik. Po zgoraj analizirani določbi so to tudi stroški, zanje pa pritožnica ni izkazala za verjetno, da v njenem primeru ne bi presegli prihodkov.

11.Očitno tudi ne drži, da je sodišče dokazni standard nadpolovične verjetnosti (preko 50 %) zaostrilo do gotovosti, kot tudi ne očitka neobrazloženosti in prezrtja pritožničinih argumentov (kršitev določb pravdnega postopka po 14. in 8. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP, ki se v tem postopku po prvem odstavku 121. člena ZFPPIPP smiselno uporablja, kadar slednji zakon ne vsebuje posebnih določb).

12.Prvostopenjski sklep nima napak, ki mu jih pritožnica očita, kot tudi ne napak, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti. Zato ga je potrdilo, pritožbo pa zavrnilo (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom in 2. točko 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).