Jedro

Presoja obstoja procesnih predpostavk za izdajo sodbe zaradi izostanka.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sodbo zaradi izostanka ugodilo tožbenemu zahtevku tožnika in naložilo tožencema, da mu nerazdelno plačata tolarsko vrednost 41.000 DEM z obrestmi in stroške postopka. Sodišče druge stopnje je pritožbo druge toženke zoper sodbo sodišča prve stopnje zavrnilo in navedeno sodbo potrdilo.

Zoper pravnomočno sodbo je revizijo vložila druga toženka, ki je uveljavljala bistveno kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem druge stopnje (2. točka 1. odstavka 385. člena v zvezi s 6. točko 2. odstavka 354. in 4. in 5. točko 1. odstavka 332. člena ZPP) ter predlagala, da naj se sodbi sodišč nižjih stopenj razveljavita.

Kršitev postopka je po revizijskih izvajanjih podana, ker sodišče druge stopnje ni preverilo, ali je sodišče prve stopnje v nasprotju z določbami ZPP izdalo sodbo zaradi izostanka. Pogojev za izdajo sporne sodbe ni bilo, ker nista bili izpolnjeni predpostavki iz 4. in 5. točke 1. odstavka 332. člena ZPP. Utemeljenost postavljenega zahtevka ne izhaja iz dejstev, ki so navedena v tožbi, v njej navedena dejstva pa so v nasprotju z dokazi, ki jih je priložil tožnik sam. Po navedbah tožbe naj bi tožnik posodil tožencema 42.000 DEM, po nadaljnjih izvajanjih naj bi dolg znašal še 41.000 DEM, z zamudno sodbo pa sodišče prve stopnje ni ugodilo celotnemu zahtevku in v razlogih ni pojasnilo, zakaj je le delno ugodilo zahtevku. Sporen je le del tožnikove terjatve, ker je bilo 13.000 DEM že plačano.

Revizija je bila vročena Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo in tožniku, ki nanjo ni odgovoril (3. odstavek 390. člena Zakona o pravdnem postopku iz leta 1977, naprej ZPP, ki ga je sodišče uporabilo na podlagi 498. člena sedaj veljavnega Zakona o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 26/99).

Revizija ni utemeljena.

Revidentka je v pritožbi uveljavljala le bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 7. točke 2. odstavka 354. člena ZPP. Iz razlogov sodbe pritožbenega sodišča izhaja, da je navedeno sodišče obravnavalo v pritožbi zatrjevano bistveno kršitev določb pravdnega postopka in navedlo razloge, zaradi katerih po njegovi oceni navedena kršitev postopka ni bila zagrešena. Prav tako pa je v razlogih svoje odločitve pojasnilo, da ni ugotovilo, da bi sodišče prve stopnje zagrešilo kakšno drugo bistveno kršitev določb pravdnega postopka, na katero mora paziti po uradni dolžnosti. Na podlagi takih razlogov ugotavlja revizijsko sodišče, da je sodišče druge stopnje v celoti izčrpalo pritožbo druge toženke in da je preizkusilo sodbo sodišča prve stopnje tudi v smeri uradno upoštevnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz preostalih točk 2. odstavka 354. člena ZPP, kot je bilo to zavezano po določilu 2. odstavka 365. člena ZPP. Zato sodišče druge stopnje ni moglo zagrešiti v reviziji uveljavljenih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Prav tako pa tudi sodišče prve stopnje ni zagrešilo bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 6. točke 2. odstavka 354. člena v zvezi s 4. in 5. točko 1. odstavka 332. člena ZPP, ki se je smiselno uveljavljala v reviziji. V zvezi z zadevnimi revizijskimi izvajanji in ostalimi pa se dodaja še sledeče: Tožnik je v tožbi zatrjeval, da je posodil tožencema 42.000 DEM (kar je podkrepil z dokazi - posojilno pogodbo) in da znaša njun dolg še 41.000 DEM (kar je prav tako podkrepil z dokazom - kupno pogodbo). Tožbeni zahtevek, s katerim je zahteval vračilo dolga, pa je na naroku skrčil (iz 42.000 DEM) na 41.000 DEM. Utemeljenost tega (skrčenega) tožbenega zahtevka je izhajala iz dejstev, navedenih v tožbi in v njej predlaganih oziroma priloženih dokazov. Procesna predpostavka za izdajo sodbe zaradi izostanka iz 4. točke 1. odstavka 332. člena ZPP (ki je sicer materialnopravne narave) je bila tako izkazana. V tožbi zatrjevana dejstva (o neplačanem dolgu tožencev iz posojilnega razmerja v znesku 41.000 DEM) pa niso bila v nasprotju z dokazi, ki jih je tožnik predložil oziroma v nasprotju s splošno znanimi dejstvi (kar je procesna predpostavka iz 5. točke 1. odstavka 332. člena ZPP). Navedeni razlogi, ki potrjujejo obsoj procesnih predpostavk iz 4. in 5. točke 1. odstavka 332. člena ZPP, potrjujejo sklep, da sodišči prve in druge stopnje nista izdali spodbijane sodbe v nasprotju z določili 332. člena ZPP in zato nista mogli zagrešiti bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 6. točke 2. odstavka 354. člena ZPP. Pri tem je ugotoviti zgolj še to, da revizija dejansko uveljavlja procesno nerelevantne razloge, ker te gradi na okoliščinah, ki se nanašajo na presežek iztoževanega posojila (to je z razliko nad 41.000 DEM), ki pa ni bil predmet izpodbijane sodbe.

Ker v reviziji uveljavljane bistvene kršitve določb pravdnega postopka niso bile zagrešene, revizijsko sodišče pa ni ugotovilo uradno upoštevne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 10. točke 2. odstavka 354. člena ZPP, je moralo revizijo druge toženke zavrniti (393. člen ZPP).