Jedro

Sodišče prve stopnje je utemeljeno ugotavljalo ali je bil toženec sposobnosti oblikovati pravo voljo ob sklepanju pogodb, saj je tožnica njegovemu ugovoru o nesposobnosti nasprotovala s trditvijo, da mu poslovna sposobnost ni bila odvzeta. Prav tako neutemeljeno toženec trdi, da bi sodišče prve stopnje moralo upoštevati njegovo 3. pripravljalno vlogo in k tej vlogi priloženo mnenje izvedenke A. A. Pravila postopka v sporu majhne vrednosti je sodišče prve stopnje izčrpno pojasnilo v 18. točki obrazložitve. Tretja pripravljalna vloga v teh postopkih ni predvidena.

Tudi očitki o neustreznem materialno procesnem vodstvu in sestavljanju listine za nazaj so odveč, saj je sodišče prve stopnje aktivno legitimacijo presojalo na podlagi zapisa na hrbtni strani računov, ki jih je tožnica v spis vložila ob dopolnitvi tožbe in o tem podala tudi ustrezne navedbe. Tožnica se ni glede svoje aktivne legitimacije tudi zgolj sklicevala na prilogo, kot zmotno trdi toženec.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje toženi stranki (v nadaljevanju: toženec) naložilo, da v roku 8 dni tožeči stranki (v nadaljevanju: tožnica) plača 546,02 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 11. 6. 2019 do plačila (I. točka izreka) in ji povrne potrebne pravdne stroške, ki bodo po pravnomočnosti odločitve o glavni stvari odmerjeni s posebnim sklepom (II. točka izreka).

2. Zoper sodbo se je pravočasno in v celoti pritožil toženec zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje ali pa, da jo spremeni ter zahtevek v celoti zavrne, vse s stroškovno posledico za tožnico. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

Trdi, da je izpodbijana sodba nepravilna in nezakonita. Sodišču prve stopnje očita bistveno kršitev postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in kršitve ustavnih pravice iz 14., 22. in 23. člena Ustave RS, ker je ugotavljalo neprerekana dejstva glede toženčeve sposobnosti oblikovati pravo voljo, ker neupravičeno ni upoštevalo toženčeve vloge z dne 25. 2. 2020 in k tej vlogi priloženega mnenja sodne izvedenke A. A., ker te izvedenke ni zaslišalo, njenega mnenja ni upoštevalo kot pripombe na izvedensko mnenje izvedenca B. B., osebnega zdravstvenega kartona toženca ni pribavilo in ni upoštevalo ugotovitev izvedenca B. B., da je bil toženec zmanipuliran in njegovih ugotovitev v dopolnitvi mnenja, ker ni postavilo novega izvedenca medicinske stroke, in ker je upoštevalo prepozne navedbe tožnice glede odstopa terjatve. Sodišču prve stopnje očita tudi bistveno kršitev postopka iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Trdi, da ima sodba pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti, glede odločilnih dejstev pa nima jasnih razlogov. S tem pa so podane tudi kršitve toženčevih ustavnih pravic iz 14., 22., 23. in 25. člena Ustave RS. Zaključuje, da je sodišče prve stopnje zmotno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje in zmotno uporabilo materialnemu materialno pravo in kljub ničnosti spornih pogodb tožencu neutemeljeno naložilo v plačilo vtoževani znesek.

3. Tožena stranka na vročeno pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V obravnavanem primeru gre za spor majhne vrednosti, v katerem so pritožbeni razlogi omejeni. Sodba, izdana v takem postopku, se sme izpodbijati le zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP1 ter zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP). Sodišče druge stopnje je posledično vezano na dejansko stanje, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje. Izjemo predstavlja zgolj položaj, ko je sodišče zaradi zmotne uporabe materialnega prava nepopolno ugotovilo dejansko stanje (drugi odstavek 458. člena ZPP), vendar je sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi pravilno uporabilo materialno pravo.

6. Dejansko stanje, na katerega je pritožbeno sodišče vezano, je sledeče: - toženec je 10. 9. 2018 podpisal pogodbo za vzpostavitev naročniškega razmerja, datirano z dnem 31. 8. 2018; - toženec je 10. 9. 2018 podpisal pogodbo za vzpostavitev naročniškega razmerja, datirano z dnem 10. 9. 2018; - toženec je dne 10. 9. 2018 prevzel s strani C. d.o.o., Ljubljana po dostavljavcu telefonski aparat znamke Samsung Galaxy A6 black in ob prevzemu pa plačal v prvi obrok v znesku 10,83 EUR; - toženec je dne 14. 9. 2018 prevzel s strani C. d. o. o., Ljubljana po dostavljavcu telefonski aparat znamke Samsung Galaxy A6 gold in ob prevzemu pa plačal prvi obrok v znesku 12,91 EUR; - toženec nobenega od nadaljnjih 23 obrokov za navedena telefona ni plačal in njegov dolg po prvi pogodbi znaša 249,09 EUR, po drugi pa 296,93 EUR, skupaj dolguje 546,02 EUR; - navedeno terjatev je podjetje C. d. o. o., Ljubljana odstopilo tožnici, s čimer je bil toženec seznanjen z zapisom na hrbtni strani računov; - toženec je bil v času sklepanja navedenih pogodb poslovno sposoben oziroma je imel dejansko sposobnost razumeti pomen in posledice svojih ravnanj.

7. Toženec skuša skozi procesne kršitve izpodbiti ugotovitev sodišča prve stopnje, da je bil v času sklepanja spornih pogodb poslovno sposoben oziroma je imel dejansko sposobnost razumeti pomen in posledice svojih ravnanj in aktivno legitimacijo tožnice, a neuspešno. Sodišče nobene od očitanih kršitev ni zagrešilo.

8. Sodišče prve stopnje je utemeljeno ugotavljalo ali je bil toženec sposobnosti oblikovati pravo voljo ob sklepanju pogodb, saj je tožnica njegovemu ugovoru o nesposobnosti nasprotovala s trditvijo, da mu poslovna sposobnost ni bila odvzeta. Prav tako neutemeljeno toženec trdi, da bi sodišče prve stopnje moralo upoštevati njegovo 3. pripravljalno vlogo in k tej vlogi priloženo mnenje izvedenke A. A. Pravila postopka v sporu majhne vrednosti je sodišče prve stopnje izčrpno pojasnilo v 18. točki obrazložitve. Tretja pripravljalna vloga v teh postopkih ni predvidena. Toženec ne zanika, da je bilo mnenje A. A. izdelano 3. 6. 2019. To pa pomeni, da bi ga lahko priložil že k svoji 1. pripravljalni vlogi, ki jo je vložil 24. 12. 2019. Zakaj tega ni storil, tudi v pritožbi ne pojasni. Sodišče prave stopnje je zato ravnalo pravilno, ko te vloge in priloženega mnenja ni upoštevalo. Pritožbeno sodišče zato tudi na pritožbene navedbe, povezane z mnenjem izvedenke A. A., ne odgovarja. Dokazni predlog toženca za postavitev izvedenca medicinske stroke pa je sodišče prve stopnje izvedlo. Tudi očitki o neustreznem materialno procesnem vodstvu in sestavljanju listine za nazaj so odveč, saj je sodišče prve stopnje aktivno legitimacijo presojalo na podlagi zapisa na hrbtni strani računov, ki jih je tožnica v spis vložila ob dopolnitvi tožbe in o tem podala tudi ustrezne navedbe (22. točka obrazložitve izpodbijane sodbe). Tožnica se ni glede svoje aktivne legitimacije tudi zgolj sklicevala na prilogo, kot zmotno trdi toženec.

9. Da je toženec bil sposoben samostojno izraziti svojo pravo poslovno voljo in razumeti pomen ter posledice svojega ravnanja ob podpisu obeh spornih pogodb, je sodišče prve stopnje zaključilo na podlagi izvedenskega mnenja prof. dr. B. B. ter ugotovitev, da je toženec telefona prevzel in za oba plačal prva obroka, da je toženec ovadbo na policiji podal sam, da je sam podpisal pogodbo za štipendijo, da s štipendijo samostojno razpolaga, da je dr. D. D. pokazal obvestilo o učnem uspehu v četrtem letniku izobraževalnega programa ... na Srednji šoli za ... v ... in se dogovarjal za sklenitev pedagoške pogodbe. Pritožba kot ključno izpostavlja, da je izvedenec B. B. v dopolnitvi mnenja z dne 5. 10. 2022 dodatno opredelil, da tudi v primeru, da toženec ni prejel zaprošenih pojasnil drugih o morebitnih dolgoročnih posledicah podpisa spornih listin, toženec ne bi bil sposoben oblikovati svoje prave poslovne volje le ob prebiranju listin. S tem nedopustno napada ugotovljeno dejansko stanje, sodišču prve stopnje pa tudi neutemeljeno očita, da tega zaključka nerazumno ni upoštevalo, enako kot trditev o manipulaciji E. E., saj pri tem očitno spregleda 35. točko obrazložitve izpodbijane sodbe. Tudi pavšalna trditev, da bi sodišče moralo pribaviti osebni zdravstveni karton toženca (njegove lečeče zdravnice, specialistke družinske medicine) ne omaje ugotovitve, da se relevantna dokumentacija o toženčevem stanju nahaja v dokumentaciji psihiatra, pri katerem se toženec zdravi in jo je postavljeni izvedenec pregledal. 10. Glede na ugotovljeno dejansko stanje je sodišče prve stopnje materialno pravo pravilno uporabilo in svojo odločitev jasno in skrbno obrazložilo in ni zagrešilo bistvenih kršitev določb postopka iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in tudi ni kršilo toženčevih pravic iz 14., 22., 23. in 25. člena Ustave RS. Zaključki sodišča prve stopnje o pravilnosti in popolnosti mnenja izvedenca B. B. so jasni, preverljivi in skrbno obrazloženi. Razlogov za postavitev novega izvedenca medicinske stroke ni.

11. Ker zatrjevani pritožbeni razlogi niso podani in ker pritožbeno sodišče ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo obtoženca zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP).

12. Pritožbeno sodišče je o pritožbi odločilo po sodnici posameznici (peti odstavek 458. člena ZPP).

13. Izrek o pritožbenih stroških temelji na določilu prvem odstavka 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP. Toženec s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje stroške pritožbenega postopka. Odločitev o tem je zajeta v zavrnilnem delu izreka.

1 Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, številka 26/1999, s kasnejšimi spremembami.