Jedro

Prvostopenjsko sodišče je tožnikovo vlogo v tujem jeziku utemeljeno zavrglo, ker je v postavljenem roku ni prevedel v slovenski jezik, temveč je njen prevod posredoval šele po izteku roka za popravo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Prvostopenjsko sodišče je vlogo tožnika z dne 12. 10. 2015 zavrglo, saj tožnik v postavljenem roku, kakor mu je bilo naloženo s sklepom o popravi, ki mu je bil vročen dne 19. 10. 2015, v 15 dneh vloge ni prevedel v slovenskem jeziku in je prevod vloge v slovenski jezik posredoval šele dne 17. 11. 2015, to je po izteku 15 dnevnega roka za popravo vloge.

2. Pritožuje se tožnik. V pritožbi navaja, da je potrebno njegov spor s tožencem že enkrat rešiti in izraža veliko nezadovoljstvo glede ravnanja sodišča. Navaja, da je opravljal pomembna dela za gospodarstvo Slovenije v podjetju A. in kot direktor bil na delu v tujini 11 let, 3 mesece in 1 dan. Njegov zahtevek je zelo enostaven, zahteva vrnitev pravice do pokojnine od trenutka, ko mu je bila ukinjena.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je opravilo preizkus izpodbijanega sklepa v obsegu pritožbenih navedb in kakor to določa, v skladu s 366. členom Zakon o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami - ZPP), drugi odstavek 350. člena ZPP. V okviru navedenega preizkusa pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, na tako ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo, pri tem pa tudi ni prišlo do bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.

5. Iz sodnega spisa izhaja, da je sodišče v socialnem sporu dne 21. 8. 2015 izdalo sodbo opr. št. XII Ps 3164/2013, ki je bila tožniku vročena dne 3. 9. 2015. V pritožbenem roku je tožnik dne 14. 9. 2015 posredoval vlogo, ki pa ni bila podpisana in jo je zato sodišče s sklepom opr. št. XII Ps 3164/2013 z dne 16. 9. 2016 kot nepopolno zavrglo. Tožnik je nato 12. 10. 2015 vložil vlogo v tujem (v srbskem in angleškem jeziku). Takšna vloga je nerazumljiva. Po 6. členu ZPP namreč postopek teče v jeziku, ki je pri sodišču v uradni rabi. Če je vloga nerazumljiva, je potrebno z njo postopati po prvem odstavku 108. člena ZPP in od vložnika zahtevati, da jo vrne prevedeno v slovenski jezik. Sodišče prve stopnje je tožniku s sklepom opr. št. XII Ps 3164/2013 z dne 15. 10. 2015, ki mu je bil vročen 19. 10. 2015, naložilo, da to nerazumljivo vlogo, v roku 15 dni, prevede v slovenski jezik. Hkrati ga je tudi opozorilo na pravne posledice, če ne bo postopal v skladu s sklepom sodišča. Po petem odstavku 108. člena ZPP sodišče vlogo zavrže, če je vložnik ne popravi, torej v konkretnem primeru, prevede v slovenski jezik tako, da bi bila sploh primerna za vsebinsko obravnavanje.

6. Tožnik v postavljenem roku, ki se je iztekel 3. 11. 2015, vloge ni prevedel v slovenski jezik. Takšna dopolnitev vloge z dne 12. 10. 2015 je bila vložena šele 17. 11. 2015, ko jo je tožnik poslal priporočeno po pošti, torej prepozno. V skladu s prvim odstavkom 112. člena ZPP se v primerih, ko je vloga vezana na rok, šteje, da je vložena pravočasno, če je izročena pristojnemu sodišču preden se rok izteče. Če se pošlje priporočeno po pošti, se skladno z drugim odstavkom 112. člena ZPP šteje dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču, na katerega je naslovljena.

7. Ravnanje prvostopenjskega sodišča, ko je vlogo tožnika z dne 12. 10. 2015 zavrglo, je tako pravilno in v skladu z zgoraj navedenim. Tožnik svoje vloge z dne 12. 10. 2015, v nasprotju s sklepom opr. št. XII Ps 3164/2013 z dne 15. 10. 2015, v postavljenem roku ni popravil, zato je prvostopenjsko sodišče njegovo vlogo v skladu s petim odstavkom 108. člena ZPP upravičeno zavrglo.

8. Pritožnik v pritožbi glede svojega ravnanja in v posledici tega zavržene vloge, ne pove ničesar, kar bi vplivalo na drugačno odločitev v predmetni zadevi. Izpodbijani sklep se ne nanaša na samo vsebino spornega razmerja, temveč na procesno situacijo. Zato niso relevantne pritožbene navedbe glede tega, da je kot direktor v tujini opravljal pomembna dela za gospodarstvo v Sloveniji in da bi mu moralo to obdobje biti priznano kot zavarovalno obdobje pri toženi stranki in v posledici tega bi mu toženka morala priznati tudi pravico do sorazmernega dela starostne pokojnine.

9. Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče v skladu z 2. točko 365. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.