19. 9. 2005

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. na seji senata dne 1. septembra 2005 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sklep Višjega sodišča v Kopru št. II Cp 527/2003 z dne 1. 6. 2004 v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Kopru št. In 191/2002 z dne 6. 2. 2003 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.V izvršilnem postopku je pritožnik (tedaj upnik) predlagal izvršbo zaradi izdelave in vročitve novega obračuna plače za mesec julij 1995, iz katerega naj bi bilo razvidno, da je pritožnik opravil 24 ur dežurstva. Okrajno sodišče v Kopru je s sklepom št. In 191/2002 z dne 5. 12. 2002 dovolilo predlagano izvršbo, pri čemer je dolžniku (tj. Ministrstvu za obrambo) za primer neizpolnitve obveznosti zagrozilo s plačilom denarne kazni v višini 1.000.000 SIT. Dolžnik je zoper sklep o izvršbi vložil ugovor. Sodišče prve stopnje je s sklepom št. In 191/2002 z dne 6. 2. 2003 ugovoru dolžnika ugodilo. Štelo je namreč, da so navedbe v ugovoru, da je terjatev prenehala z izpolnitvijo (8. točka prvega odstavka 55. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju, Uradni list RS, št. 51/98 – ZIZ), resnične, saj pritožnik ni odgovoril na ugovor dolžnika. Sodišče prve stopnje je zato razveljavilo sklep o izvršbi, izvršbo ustavilo in zavrglo predlog pritožnika, da se dolžniku izreče denarna kazen. Prvostopenjski sklep je potrdilo tudi Višje sodišče.

2.Pritožnik v ustavni pritožbi izraža nestrinjanje z odločitvijo sodišča o razveljavitvi sklepa o izvršbi in ustavitvi izvršbe. Zatrjuje kršitve pravic iz drugega odstavka 14. člena ter 22., 23. in 25. člena Ustave. Njegov glavni očitek je, da mu ugovor dolžnika sploh ni bil vročen, zato ni mogel izrabiti svoje pravice do odgovora. Sodišče naj bi ugovor dolžnika nepravilno vročilo odvetniku, ki po zatrjevanju pritožnika ni bil njegov pooblaščenec. Pritožnik sodišču tudi očita, da je v obravnavani zadevi odločilo drugače, kot sicer odloča v podobnih izvršilnih zadevah. Zaradi napačnega postopanja sodišča naj bi "nedvomno prišlo do kršitve človekovih pravic, ki jih zagotavlja Ustava".

B.

3.V skladu z drugo alinejo drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče ustavne pritožbe ne sprejme v obravnavo, če od odločitve ni pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja in če kršitev človekove pravice ali temeljne svoboščine ni imela pomembnejših posledic za pritožnika. V obravnavani zadevi gre za tak primer, saj sta izpolnjena oba pogoja.

4.Odločitev sodišč (tudi če bi bile z njo kršene človekove pravice – glede tega se Ustavnemu sodišču ni treba opredeljevati) ne more povzročiti pomembnejših posledic za pritožnika. To izhaja že iz same vsebine terjatve, ki jo uveljavlja pritožnik (tj. izstavitev novega obračuna plače za mesec julij 1995, iz katerega naj bi bilo razvidno, da je pritožnik opravil 24 ur dežurstva). Glede na navedeno Ustavno sodišče ocenjuje, da ne gre za zadevo, ki bi za pritožnika imela takšen pomen, da bi to upravičevalo presojo pred Ustavnim sodiščem kot najvišjim organom sodne oblasti za varstvo ustavnosti in človekovih pravic ter temeljnih svoboščin.

5.Prav tako od odločitve Ustavnega sodišča v obravnavanem primeru ni pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja. Treba je upoštevati, da od Ustavnega sodišča glede na to, da je njegova pristojnost v postopku ustavne pritožbe omejena na presojo kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin (prvi odstavek 50. člena ZUstS), ni mogoče pričakovati rešitve vseh pomembnih pravnih vprašanj, pač pa le pravnih vprašanj ustavnopravnega pomena. Kolikor se pritožnik dotika ustavnopravno relevantnih vidikov (npr. vročanje vlog v postopku), je Ustavno sodišče o njihovi vsebini že izoblikovalo stališča in ni treba, da bi jih v tej zadevi ponavljalo.

C.

6.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi druge alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata dr. Dragica Wedam Lukić ter člana mag. Marija Krisper Kramberger in Jože Tratnik. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata dr. Dragica Wedam Lukić