Jedro

Za odločanje o razrešitvi predstojnika organa v sestavi ministrstva (funkcionarja v državnem organu) je na prvi stopnji v upravnem sporu pristojno Vrhovno sodišče RS.

Izrek

Za odločanje v tej zadevi je stvarno pristojno Vrhovno sodišče Republike Slovenije.

Obrazložitev

Tožnik je s tožbo, vloženo 11.10.2000 pri Vrhovnem sodišču Republike Slovenije, zahteval odpravo odločbe tožene stranke z dne 6.10.2000, s katero ga je ta z 10.10.2000 razrešila s funkcije direktorja Davčne uprave ... Istočasno je predlagal izdajo začasne odredbe, s katero naj se izvršitev izpodbijane odločbe zadrži do pravnomočnosti odločitve v sporu.

Vrhovno sodišče Republike Slovenije se je s sklepom opr. št. U 29/2000-2 z dne 12.10.2000 izreklo za stvarno nepristojno in zadevo odstopilo v reševanju Upravnemu sodišču Republike Slovenije v Ljubljani kot stvarno pristojnemu sodišču. Svojo odločitev je utemeljilo s tem, da ne gre za upravni spor, ki se nanaša na zakonitost razrešitve osebe, ki jo je razrešila vlada (torej za funkcionarje), in za katerega je po 2. točki 1. odstavka 10. člena Zakona o upravnem sporu na prvi stopnji pristojno vrhovno sodišče. Gre za spor, ki se nanaša na zakonitost razrešitve višjega upravnega delavca, ki ga imenuje in razrešuje vlada in za katerega je po noveli Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 70/2000) pristojno Upravno sodišče Republike Slovenije. Svojo ugotovitev, da je tožnik višji upravni delavec, je oprlo na ureditev, po kateri direktorja davčne uprave - enako kot višje upravne delavce - imenuje in razrešuje vlada. Pri tem se je sklicevalo na 15. in 1. odstavek 19. člena Zakona o delavcih v državnih organih (ZDDO), 25. člen Zakona o vladi Republike Slovenije (ZVRS), 3. točko 2. člena Zakona o organizaciji in delovnem področju ministrstev (ZODPM) ter 3. odstavek 11. člena Zakona o davčni službi (ZDS).

Upravno sodišče Republike Slovenije pristojnosti ni sprejelo.

Ugotovilo je, da je tožnik kot direktor Davčne uprave predstojnik organa v sestavi Ministrstva za finance in ga 19. člen ZDDO, ki sicer našteva višje upravne delavce, ne navaja. Pač pa je glede na določbi 2. in 3. odstavka 32. člena Zakona o funkcionarjih v državnih organih, predstojnik organa v sestavi ministrstva uvrščen med funkcionarje. Ker ne gre za višjega upravnega delavca, je za reševanje spora pristojno Vrhovno sodišče Republike Slovenije.

V tej zadevi je stvarno pristojno Vrhovno sodišče Republike Slovenije.

Predmet upravnega spora je odločba tožene stranke, s katero je bil tožnik z 10.10.2000 razrešen s funkcije direktorja Davčne uprave ... Po določbi 11. člena ZDS davčno upravo vodi direktor davčne uprave, ki ga na predlog ministra, pristojnega za finance, imenuje in razrešuje Vlada Republike Slovenije. Po določbi 1. alinee 3. točke 2. člena ZODPM je davčna uprava organ v sestavi ministrstva za finance. Organ v sestavi vodi in predstavlja predstojnik (31. člen Zakona o upravi), njega pa imenuje in razrešuje Vlada na predlog ministra (32. člen Zakona o upravi). Enako določbo ima tudi 19. člen ZVRS. Drži, da na predlog predstojnika vlada imenuje tudi višje upravne delavce (19. člen ZDDO). Samo imenovanje s strani vlade zato ne more biti odločilna okoliščina pri presoji statusa direktorja davčne uprave. Poleg tega 15. člen ZDDO, ki našteva višje upravne delavce, med njimi ne navaja predstojnika organa v sestavi. Tudi iz ostalih določb ZDDO ne izhaja, da je predstojnik organa v sestavi posameznega ministrstva višji upravni delavec. Poleg tega predstojniku organa v sestavi ministrstva preneha funkcija z odstopom ali razrešitvijo (3. odstavek 19. člena ZVRS). Za pravice predstojnikov organov v sestavi ministrstev se smiselno uporabljajo določbe Zakona o funkcionarjih v državnih organih (2. odstavek 32. člena ZVRS). Predstojnik organa v sestavi, ki mu funkcija preneha, mora opravljati tekoče posle do imenovanja novega funkcionarja. Pravice iz prejšnjih odstavkov v zvezi s prenehanjem mandata mu gredo od naslednjega dne po dnevu imenovanja novega funkcionarja (3. odstavek 32. člena ZVRS). Iz navedene ureditve položaja predstojnika organa v sestavi, (direktor davčne uprave pa je takšen predstojnik), nedvoumno izhaja, da tožnik ni višji upravni delavec, temveč je lahko v konkretnem primeru opredeljen le kot funkcionar v državnem organu. Glede na novelirano določbo 2. točke 10. člena ZUS je zato za reševanje te zadeve pristojno Vrhovno sodišče Republike Slovenije.

Skladno z navedenimi razlogi je Vrhovno sodišče Republike Slovenije na podlagi 1. odstavka 13. člena Zakona o upravnem sporu odločilo, da je v tej zadevi pristojno Vrhovno sodišče Republike Slovenije v senatu na prvi stopnji.