Jedro

Odgovornost fizične osebe je sicer res neomejena in solidarna, vendar le subsidiarna. To pomeni, da fizična oseba odgovarja solidarno (poleg družbe) in neomejeno (z vsem premoženjem) šele, če obveznosti ne izpolni družba, kot primarni dolžnik. Tožnik bi torej moral za vzpostavitev solidarne in neomejene odgovornosti fizične osebe pozvati toženo stranko k izpolnitvi obveznosti. Če družba obveznosti ne bi izpolnila, bi zanje solidarno odgovarjala fizična oseba z vsem svojim premoženjem.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče je izdalo sodbo in sklep, s katerima je odločilo, da se zavrne tožbeni zahtevek za plačilo ustreznega neto zneska od 268,20 EUR bruto z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 18. dne v posameznem mesecu za čas od februarja 2010 do decembra 2011 (I/1 točka). Prav tako je sodišče zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo davkov in prispevkov od neizplačanih ur (I/2 točka). Zavrnilo je zahtevek za plačilo neizplačanih dnevnic, in sicer v višini 1.210,00 EUR neto z zakonskimi zamudnimi obrestmi, in sicer za mesece oktober 2010, november 2010 in december 2010 (I/3 točka). Prav tako je zavrnilo tožbeni zahtevek za izplačilo neizplačanega regresa za letni dopust v neto znesku od 734,15 EUR bruto z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 1. 7. 2010 dalje do plačila (I/4 točka). Zavrnilo je zahtevek za plačilo neizplačanih odbitkov pri plači in sicer: - 540,00 EUR neto z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 18. 2. 2010 dalje do plačila, - 150,00 EUR neto z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 18. 4. 2010 dalje do plačila, - 300,00 EUR neto z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 18. 5. 2010 dalje do plačila, - 400,00 EUR neto z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 18. 6. 2010 dalje do plačila, - 100,00 EUR neto z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 18. 7. 2010 dalje do plačila, - 100,00 EUR neto z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 18. 8. 2010 dalje do plačila, - 600,00 EUR neto z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 18. 9. 2010 dalje do plačila (I/5 točka).

Postopek je zaradi umika tožbe ustavilo za znesek 2.950,20 EUR s pp (II. točka).

Odločilo je, da tožnik sam krije svoje stroške postopka, toženi stranki pa je dolžan povrniti stroške v znesku 1.064,45 EUR v roku 8 dni, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka izpolnitvenega roka do plačila pod izvršbo (III. točka).

2. Tožnik vlaga pravočasno pritožbo zoper sodbo ter pritožbenemu sodišču predlaga, da v celoti ugodi tožbenemu zahtevku, podrejeno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Ocenjuje, da je odločitev sodišča prve stopnje napačna. Navaja, da šesti odstavek 3. člena Zakona o gospodarskih družbah določa, da je podjetnik fizična oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost v okviru organizacijskega podjetja. Določilo 7. člena ZGD-1 pa jasno in nedvoumno določa, da je samostojni podjetnik fizična in ne pravna oseba. Tožnik je prepričan, da je tožbo ustrezno spreminjal na način, da je navedel kot toženo stranko fizično osebo. Tako je odločitev sodišča, ki je kot pravno podlago uporabilo določilo 672. člena ZGD-1 napačna. Sodišče je zmotno navedlo, da mora upnik najprej zahtevati izpolnitev obveznosti od podjetja in šele nato od fizične osebe. Stvar upnika je, da sam odloči, od koga bo poskušal izterjati svoj dolg, ali od fizične osebe ali od podjetja.

3. Tožena stranka podaja odgovor na pritožbo in v celoti prereka pritožbene navedbe tožnika ter pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbo kot neutemeljeno zavrne in potrdi odločitev sodišča prve stopnje. V obravnavanem primeru ni prišlo do prenehanja opravljanja dejavnosti podjetnika, temveč do statusnega preoblikovanja podjetnika, s prenosom podjetja na novoustanovljeno družbo. Skladno z določili drugega odstavka 667. člena ZGD-1 s prenosom podjetja na kapitalsko družbo preide podjetje podjetnika ter vse pravice in obveznosti podjetnika v zvezi s podjetjem, družba pa kot univerzalni pravni naslednik vstopi v vsa pravna razmerja v zvezi s prenesenim podjetjem. S prenosom podjetja na družbo A. d.o.o. je pravni naslednik samostojnega podjetnika postala družba, ne pa tožena stranka, torej fizična oseba, kot si to zmotno razlaga tožnik. Res je sicer, da tožena stranka (fizična oseba) s prenehanjem dejavnosti ne preneha, vendar omenjeno v obravnavanem primeru na odgovornost tožene stranke kot fizične osebe ne vpliva. Tožena stranka priglaša pritožbene stroške postopka.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z določbo drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s sprem.) in po uradni dolžnosti pazilo na absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri navedenem preizkusu je ugotovilo, da sodišče ni storilo bistvenih kršitev pravil postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, prav tako je po pravilno in popolno ugotovljenem dejanskem stanju pravilno uporabilo materialno pravo.

6. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje izvedlo dokaze s prečitanjem vse listinske dokumentacije v spisu, ki so jo predložile stranke, pri tem pa zavrnilo dokazne predloge za zaslišanje strank, angažiranje izvedenca finančne stroke ter pridobitev listin od nasprotne stranke, pri čemer je bilo bistveno vprašanje, ali je tožnik vložil tožbo zoper pravo osebo. Sodišče prve stopnje je vpogledalo v poslovni register in ugotovilo, da je bila firma B. s.p., izbrisana iz poslovnega registra dne 19. 2. 2012, pri čemer je C.C. ustanovil družbo A. d.o.o. s skrajšano firmo A. d.o.o., ob navedenem pa iz poslovnega registra izhaja, da se vpiše prenos podjetja podjetnika na družbo kot prevzemno družbo.

7. Iz predloženega spisa izhaja, da je prvotno tožnik vložil tožbo zoper B. s.p. dne 14. 2. 2014. Sodišče prve stopnje je dne 20. 2. 2014 izdalo sklep, s katerim je tožniku naložilo, da mora v roku 8 dni od prejema tega sklepa popraviti tožbo tako, da pravilno opredeli toženo stranko, ter tako popravljeno tožbo predloži sodišču v dveh izvodih, pri čemer je tožnika tudi opozorilo, da v kolikor ne bo ravnal po nalogu sodišča, bo sodišče tožbo zavrglo. Sodišče prve stopnje je tudi obrazložilo, da je pri vpogledu v poslovni register ugotovilo, da je bila tožena stranka dne 19. 2. 2012 izbrisana iz poslovnega registra, kar pomeni, da z nazivom, kot je naveden v tožbi, ne posluje več. V nadaljevanju je tožnik podal sodišču vlogo z dne 26. 2. 2014, v kateri je navedel, da popravlja naziv tožene stranke pravilno na C.C. (fizična oseba).

8. Med strankama v postopku ni bilo sporno, da se vse tožnikove terjatve nanašajo na čas zaposlitve tožnika pri toženi stranki, to je za čas od 1. 1. 2010 do 30. 11. 2010, ko je tožena stranka poslovala še kot samostojni podjetnik. V primeru prenosa podjetnikovega podjetja na novo kapitalsko družbo se položaj upnika ne poslabša, pač pa mu je zagotovljeno varstvo v skladu z določbami Zakona o gospodarskih družbah (Ur. l. RS, št. 65/09 in nadalj. - ZGD-1 ). ZGD-1 v 667. členu določa, da se podjetnik lahko statusno preoblikuje: - s prenosom podjetja na novo kapitalsko družbo, ki se ustanovi zaradi prenosa podjetnikovega podjetja ali - s prenosom podjetja na prevzemno kapitalsko družbo.

S prenosom preidejo na družbo pravice in obveznosti podjetnika v zvezi s podjetjem, pri čemer družba kot univerzalni pravni naslednik vstopi v vsa pravna razmerja, v zvezi s prenesenim podjetjem podjetnika. Gre za univerzalno pravno nasledstvo kot sredstvo za prenos pravic, obveznosti in pravnih razmerij. Do prehoda iz premoženja v premoženje pride z vpisom v sodni register (drugi odstavek 667. člen ZGD-1). Pridobitelj (nova in prevzemna kapitalska družba) kot pravni naslednik vstopi v vsa pravna razmerja v zvezi s prenesenim podjetjem. Na strani pridobitelja, to je kapitalske družbe, ki se inkorporira, v celoti veljajo vsa ustavnovitvena pravila (prvi odstavek 667. člena ZGD-1). To pa narekuje predvsem uporabo vseh pravil o zagotavljanju kapitala. Prav tako 672. člen ZGD-1 določa, da če družba ne izpolni obveznosti, ki so nastale podjetniku v zvezi s podjetjem pred vpisom podjetja v register, odgovarja zanje podjetnik z vsem svojim premoženjem.

9. Odgovornost fizične osebe je sicer res neomejena in solidarna, vendar pa le subsidiarna. To pa pomeni, da fizična oseba odgovarja solidarno (poleg družbe) in neomejeno (z vsem premoženjem) šele, če obveznosti ne izpolni družba, kot primarni dolžnik. Tožnik bi torej moral za vzpostavitev solidarne in neomejene odgovornosti fizične osebe pozvati toženo stranko k izpolnitvi obveznosti. Če družba obveznosti ne bi izpolnila, bi zanje solidarno odgovarjala fizična oseba z vsem svojim premoženjem. Obligacijski zakonik in ZGD-1 kot pogoj za nastop subsidiarne odgovornosti določata pisno zahtevo za izpolnitev obveznosti primarnega dolžnika. Obveznost podjetnika kot fizične osebe namreč dospe šele, ko je podana pisna zahteva za izpolnitev obveznosti do družbe. Šele takrat lahko upnik izpolnitev obveznosti zahteva od fizične osebe (VSL sodba II Cpg 840/2015). Tožnik se tudi zmotno sklicuje na prenehanje samostojnega podjetnika kot gospodarskega subjekta v stečaju (opr. št. III Cp 1375/2004), ko gre za prenehanje izvajanja samostojne dejavnosti. V konkretnem primeru bi tožnik moral pozvati družbo k izpolnitvi obveznosti, pred pozivom k izpolnitvi obveznosti družbe, obveznost fizične osebe sploh ne dospe v plačilo, takšno stališče je splošno sprejeto v sodni praksi (VSL sodba II Cpg 842/2013, VSL sklep I Ip 535/2015).

10. Ker je odgovornost fizične osebe zgolj subsidiarna in ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da tožnik ni zahteval izpolnitve od primarnega dolžnika, A. d.o.o., tega zoper toženo stranko kot fizično osebo ne more zahtevati, zato je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo tožbeni zahtevek tožnika.

11. Pritožbeno sodišče je odločilo, da tožena stranka sama krije svoje stroške odgovora na pritožbo, saj le-ta ni prispeval k rešitvi spora. Odločitev temelji na določilih 165. in 155. člena ZPP.