Jedro

Tudi s teleološko razlago določb ZBPP sodišče ne ugotavlja, da bi se lahko BPP dodelila osebi in njeni družini, ki sicer imata premoženje, ki presega premoženjski cenzus, ne pa dovolj samih prihodkov. Po določbah ZBPP se namreč gleda socialni položaj prosilca in njegove družine - njihov celovit premoženjski status, tj. tako prihodke kot premično in nepremično premoženje. Šele na tak način se doseže pravi namen 1. člena in ostalih členov ZBPP.

Sodišče poudarja, da razpolaganje s premoženjem ne pomeni le njegove prodaje, temveč je treba razpolaganje razumeti in razlagati tudi na način, da se lahko nepremičnine obremeni z omejeno stvarno pravico, prav tako pa so nepremičnina ali deleži na njej lahko predmet obligacijskih pravic.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

**Glede poteka upravnega postopka**

1. Toženka je z izpodbijano odločbo odločila, da se prošnja za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju BPP) prosilke A. A., v tem upravnem sporu tožnice, kot neutemeljena zavrne.

2. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je prosilka 17. 4. 2023 vložila prošnjo za dodelitev BPP zaradi nepravdnega postopka, ki teče pred Okrožnim sodiščem v Celju pod opr. št. III N 162/2022. Toženka je v postopku dodelitve BPP na podlagi 13. in 14. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) v zvezi s 27. členom Zakona o socialno varstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre) ter določili Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (v nadaljevanju ZUPJS) ugotavljala materialni položaj tožnice in njene družine. Iz uradnih evidenc je pridobila podatek, da sta tožnica in njena mld. hči B. B. vsaka do 1/2 solastnici nepremičnin v k.o. ..., in sicer parc. št. 1946/18 in 1946/19 (obe pozidani zemljišči, ki sta ocenjeni vsaka po 54,00 EUR) ter dela stavbe št. 7 v stavbi št. 4386, v katerem prosilka z družino živi in ima tam prijavljeno stalno prebivališče, ki je po vrednosti GURS ocenjena na 147.741,00 EUR. Zakon o spremembah in dopolnitvah ZSVarPre, tj. ZSVarPre - E, v 5. členu prehodnih in končnih določb določa, da se ne glede na 1. točko prvega odstavka 18. člena ZUPJS pri ugotavljanju upravičenosti do denarne socialne pomoči oz. varstvenega dodatka kot premoženje ne šteje stanovanje, v kateri oseba dejansko prebiva in ima prijavljeno stalno prebivališče ter katerega vrednost ne presega ali dosega višino 120.000,00 EUR. Ker vrednost stanovanja, v katerem živi prosilka z družino, presega navedeno vrednost, je treba kot premoženje prosilke oz. njene družine upoštevati znesek nad vrednostjo 120.000,00 EUR, že ta vrednost pa presega z zakonom določen premoženjski cenzus, saj znaša 27.741,00 EUR. Toženka je iz navedenih razlogov prošnjo tožnice kot neutemeljeno zavrnila, ne da bi ugotavljala še izpolnjevanje objektivnega pogoja za dodelitev BPP, ki mora biti sicer podan kumulativno.

Bistvene navedbe strank v upravnem sporu

3. Tožnica se s takšno odločitvijo ne strinja in zoper izpodbijano odločbo vlaga tožbo, v kateri navaja, da so bile predmetne nepremičnine pridobljene v zapuščinskem postopku po pokojnem partnerju tožnice in očetu mladoletne B. B., pri čemer je družina prosilke s samo smrtjo pokojnega partnerja padla v pomanjkanje. Navedenega stanovanja niti ni možno prodati, saj bi bilo treba dobiti soglasje CSD, ker je hčerka prosilke, B. B., še mladoletna. Obe pozidani zemljišči sta v naravi parkirišči, ki pripadata sicer nadstandardnemu stanovanju. Opozarja še na namen ZBPP v prvem odstavku 1. člena. Navaja, da so dohodki štiričlanske družine pod spodnjo mejo za dostojno preživetje ter da si tožnica brez dodelitve BPP ne more zagotoviti pravne pomoči brez škode za preživljanje svoje družine, pri čemer je preživljanje družine itak pod pragom revščine in ne bi bilo možno, če ji občasno ne bi pomagali stari starši mld. B. B. Stanovanja niti ni moč prodati, prav tako pa je družina v tem trenutku brez vsakršnih prihodkov, saj ji nasprotni udeleženec v postopku, za katerega je BPP zaprošena, dolguje prejemke iz delovnega razmerja, ki jih plačuje obročno (300,00 EUR mesečno), zaradi česar ni upravičena niti do denarne pomoči. Poudari, da jezikovna metoda razlage ne more biti več samostojna metoda, ampak je povezana tudi z drugimi metodami razlage, ki vsaj deloma njen absolutni pomen relativizirajo in ga povezujejo tudi z drugimi vidiki razumevanja (vsaj z logičnim, zgodovinskim, sistematičnim in namenskim vidikom razlage). Meni, da je treba v konkretni zadevi uporabiti teleološko razlago oz. razlago po namenu ZBPP ter na ta način izluščiti namen zakonodajalca, ki se kaže v premisleku, ali so konkretne okoliščine take, ki onemogočajo, da bi tožnica uporabila pravno pomoč brez škode za preživljanje svoje družine. Navaja, da je tožnica praktično brez vsakih dohodkov ter ji tako nesporno pripada BPP. Predlaga, da se izpodbijana odločba odpravi. Priglaša tudi stroške postopka.

4. Toženka je sodišču po pozivu poslala upravni spis, vendar na tožbo ni odgovorila.

**K I. točki izreka**

5. Tožba ni utemeljena.

6. V obravnavani zadevi je sporna odločitev organa za BPP, da se prošnja tožnice za BPP zavrne. Organ je odločitev oprl na določbe ZSVarPre in ZUPJS, ki opredeljujejo nepremičnino, kot je v lasti tožnice, kot premoženje, ki se upošteva pri ugotavljanju premoženjskega položaja prosilca, pri čemer določajo tudi način upoštevanja, in ki določajo premoženjski cenzus. Prav tako je svojo odločitev oprl na ugotovitev, da je tožnica oz. njena družina z navedenim premoženjem premoženjski cenzus presegla.

7. Tožnica ugotovljeni vrednosti nepremičnin, katerih solastnica je z mld. hčerko B. B. (tj. stanovanja, v katerem živi s svojo družino, ter 2 parkirišč, ki temu stanovanju pripadata), ne prereka, zatrjuje le, da z nepremičnino, v kateri živi, ne more razpolagati brez soglasja CSD, ker je preostala solastnica, njena mld. B. B., še mladoletna.

8. Po mnenju sodišča je organ za BPP v postopku premoženjski položaj tožnice oz. njene družine pravilno ugotavljal na podlagi določb ZSVarPre v zvezi s 14. členom ZBPP in ZUPJS. Po 1. točki prvega odstavka 18. člena ZUPJS se kot premoženje ne upošteva stanovanje, v katerem posameznik dejansko prebiva in ima prijavljeno stalno prebivališče, do vrednosti primernega stanovanja. Pri tem se skladno s 5. členom ZSVarPre-E, ne glede na 1. točko prvega odstavka 18. člena ZUPJS pri ugotavljanju upravičenosti do denarne socialne pomoči oz. varstvenega dodatka kot premoženje ne šteje stanovanje, v katerem oseba dejansko prebiva in ima prijavljeno stalno prebivališče ter katerega vrednost ne presega ali dosega višino 120.000,00 EUR. Ob upoštevanju vrednosti celotne nepremičnine (po podatkih geodetskega organa) v višini 147.741,00 EUR (ki s strani tožnice ni prerekana) tako sodišče pritrjuje ugotovitvi organa, da že vrednost tega premoženja tožnice oz. njene družine presega vrednost 120.000,00 EUR za 27.741,00 EUR. Navedeno premoženje pa upoštevaje prvi odstavek 27. člena ZSVarPre in 14. člen ZBPP predstavlja premoženje, ki presega 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka, tj. višino 22.336,32 EUR, s tem pa utemeljuje zavrnitev BPP.

9. Tudi s teleološko razlago določb ZBPP sodišče ne ugotavlja, da bi se lahko BPP dodelila osebi in njeni družini, ki sicer imata premoženje, ki presega premoženjski cenzus, ne pa dovolj samih prihodkov. Po določbah ZBPP se namreč gleda socialni položaj prosilca in njegove družine - njihov celovit premoženjski status, tj. tako prihodke kot premično in nepremično premoženje. Šele na tak način se doseže pravi namen 1. člena in ostalih členov ZBPP, da se BPP dodeli osebam, ki brez škode za svoje preživljanje (kamor pa se upošteva tudi nepremično premoženje in ne zgolj prihodki) in preživljanje svoje družine pravice do sodnega varstva ne bi zmogle uresničevati.

10. V zvezi s tožbenimi navedbami, da nepremičnine, v kateri tožnica z družino živi, ni moč prodati brez soglasja CSD zaradi mladoletnosti solastnice B. B., sodišče pojasnjuje, da zakon ne predvideva, da bi se pri ugotavljanju vrednosti premoženja lahko upoštevala ovira podajanja soglasja s strani CSD za samo prodajo, zato sodišče ta tožbeni ugovor zavrača kot neutemeljen. Tudi navedeno soglasje s strani CSD za prodajo po presoji sodišča še ne pomeni, da tožnica s svojim premoženjem (oz. vsaj svojim deležem na nepremičninah) ne more razpolagati. Sodišče poudarja, da razpolaganje s premoženjem ne pomeni le njegove prodaje, temveč je treba razpolaganje razumeti in razlagati tudi na način, da se lahko nepremičnine obremeni z omejeno stvarno pravico (stvarna služnost, užitek, raba, služnost stanovanja, stvarno breme, hipoteke), prav tako pa so nepremičnina ali deleži na njej lahko predmet obligacijskih pravic (zlasti najema). Zato je sodišče tudi ta tožbeni ugovor kot neutemeljen zavrnilo.

11. Ker je sodišče ugotovilo, da je bil postopek za izdajo izpodbijane odločbe pravilen ter da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena, je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo.

**K II. točki izreka**

12. Glede priglašenih stroškov strank je sodišče odločilo v skladu s četrtim odstavkom 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.