Jedro

Po Pravilniku se pri odločanju o povrnitvi potnih stroškov upoštevajo dejanski potni stroški, pri čemer se upošteva kilometrina za „najkrajšo pot“. Podatki, pridobljeni iz spletnih strani (Via Michelin …) ne morejo služiti kot edino merilo za odmero potnih stroškov po Pravilniku, saj ti ne upoštevajo poti, ki jo izvedenec naredi od svojega doma do začetne točke merjenja glede na podatke spletnih strani oziroma od končne točke merjenja pa do samega kraja ogleda.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep: - v 1. točki izreka spremeni tako, da se sodnemu izvedencu S.V. priznana nagrada s stroški poveča za 48,87 EUR, s pripadajočim 6 % prispevkom za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (za 2,93 EUR); - v 4. točki izreka pa se spremeni tako, da se znesek „497,72“ nadomesti z zneskom 549,52 EUR.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je sodnemu izvedencu S.V. za izdelavo izvedenskega mnenja priznalo nagrado in stroške v skupni višini 1.412,95 €, s pripadajočim 6 % prispevkom za invalidsko in pokojninsko zavarovanje (točka 1 izreka sklepa). Odredilo je, da se odmerjena nagrada izplača na izvedenčev osebni račun, pri čemer se izvedenina izplača kot avtorski honorar (točka 2 izreka sklepa). Ugotovilo je, da izvedenec ni zavezanec za plačilo DDV (točka 3 izreka sklepa). Tožeči stranki je naložilo, da je dolžna plačati manjkajoči znesek predujma, v višini 497,72 €, na račun sodišča (točka 4 izreka sklepa).

Zoper sklep sodišča prve stopnje je izvedenec pravočasno vložil pritožbo. Izpodbija ga v delu, s katerim mu je prvostopenjsko sodišče odmerilo nagrado za pot na oglede (140,00 EUR), materialne stroške (172,65 EUR) in potne stroške – kilometrino (86,10 EUR). Trdi, da za skupno 48,87 EUR premalo. Uveljavlja pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava (Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih) ter zahteva izplačilo zakonskih zamudnih obresti na 77,5 % priglašenega bruto zneska nagrade in stroškov (1.461,82 €), to je na neto znesek 1.132,91 €, za 24 dni zamude pri izdaji prvostopenjskega sklepa.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče prve stopnje je v predmetnem gospodarskem sporu postavilo izvedenca finančne in računovodske stroke (243. člen ZPP). Za opravljeno delo in nastale stroške mu je z izpodbijanim sklepom priznalo nagrado in stroške, v skupni višini 1.412,95 €: nagrada v znesku 1.151,00 €: a) 138,00 € za študij spisa, b) 46,00 € za zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije, c) 368,00 € za oglede (3 ogledi; 2 x 138,00 € in 92,00 €), č) 140,00 € za pot na oglede, za vsake začete pol ure 10,00 € (3 x 2 uri) in d) 459,00 € za izdelavo izjemno zahtevnega izvedenskega mnenja.

Stroški:

a) 89,30 € za potne stroške – kilometrino, ki se po določilu 4. odstavka 40.a člena Pravilnika obračuna v višini 15 % cene litra 95 okt. bencina na km in sicer: za pot na oglede (3 x kraj A – kraj B (= 3 x 79 km)), kar skupaj znaša 86,10 € ter za pot na sodišče (2 x) v znesku 3,20 € ter b) 172,65 € za materialne stroške (15 % nagrade).

Izvedenec je v pritožbi izrecno izpodbijal le odmero nagrade pod točko 1/č ter stroškov pod točko 2/a in posledično pod točko 2/b. Pritožnik utemeljeno očita prvostopenjskemu sodišču, da ni obrazložilo, zakaj je zavrnilo zahtevek izvedenca na povračilo potnih stroškov (tako urnine, kot kilometrov). Izvedenec je priglasil potne stroške, ki so v povprečju odstopali za 10 minut od urnin ter skupno za 3 kilometre (priglašenih 161, priznanih 158 km), od tistih, ki jih je priznalo sodišče prve stopnje. Vendar pa za tako zavrnitev zahtevka na povračilo potnih stroškov sodišče prve stopnje ni imelo podlage.

Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (Ur. l. RS, št. 7-411/2002, z dne 30. 01. 2002; v nadaljevanju Pravilnik) v 39. členu določa, da imajo izvedenci pravico do povrnitve stroške v zvezi z delom. Potni stroški so opredeljeni v 40a. členu, ki v 1. odstavku določa, da „potni stroški obsegajo stroške prihoda in vrnitve sodnega izvedenca […] od kraja njegovega stalnega ali začasnega prebivališča […] do sedeža sodišča […] ali kraja, kjer opravlja izvedeniško […] delo“. Nadalje pa je v 4. odstavku določeno, da „če ni možnosti prevoza z javnim prevoznim sredstvom, se sodnemu izvedencu […] prizna kilometrina za razdaljo po najkrajši poti od kraja njegovega prebivališča do sedeža sodišča […] ali kraja, kjer opravlja delo sodnega izvedenca […]. Kilometrina se obračunava v višini 15 % cene neosvinčenega motornega bencina – 95 oktanov.“ V 3. odstavku 46a. člena Pravilnika pa je določeno, da izvedencu za čas potovanja na ogled pripada za vsake začete pol ure 10 evrov.

Po Pravilniku se pri odločanju o povrnitvi potnih stroškov upoštevajo dejanski potni stroški, pri čemer se upošteva kilometrina za „najkrajšo pot“. Podatki, pridobljeni iz spletnih strani (Via Michelin …) ne morejo služiti kot edino merilo za odmero potnih stroškov po Pravilniku, saj ti ne upoštevajo poti, ki jo izvedenec naredi od svojega doma do začetne točke merjenja glede na podatke spletnih strani oziroma od končne točke merjenja pa do samega kraja ogleda. Sodišče prve stopnje je napačno uporabilo določbe Pravilnika, ko je izvedencu priznalo le stroške, kot so izkazani na spletnih straneh in naj bi izkazovale najkrajšo pot in ne dejanskih potnih stroškov, kot so bili priglašeni. V kolikor je sodišče prve stopnje podvomilo v resničnost priglašenih stroškov izvedenca, bi moralo obrazložiti, zakaj meni, da mu ne gredo vsi stroški, kot jih je priglasil. Ti od objektivno primerljivih podatkov tudi niso v bistvenem odstopali. Enako velja za odmerjeni znesek za čas potovanja na ogled.

Pritožbeno sodišče je ob povedanem pritožbi izvedenca ugodilo ter izpodbijani sklep spremenilo (3. točka 365. člena ZPP) tako, da je zahtevku na povrnitev potnih stroškov (v razliki 2,87 €) ter za čas potovanja na ogled za vsake začete pol ure (v razliki 40,00 €) ugodilo. Posledično je tudi odmerilo materialne stroške v znesku 178,65 € (povišanje za 6 €; 15 % nagrade).

Pritožbeno sodišče pa ni sledilo pritožniku v delu, ko zahteva še dodatne zamudne obresti na 77,5 % priglašenega bruto zneska nagrade in stroškov (1.461,82 €), to je na neto znesek 1.132,92 € za 24 dni zamude pri izstavitvi sklepa o odmeri izvedenine. Izvedenec teh ni priglasil v predlogu za odmero nagrade in zato niso predmet tega postopka.