Jedro

Zgolj na podlagi pričakovanega dejstva,(da je tožnik nekaj denarja imel pri sebi), sodišče še ne more prisoditi odškodnine po prostem preudarku.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom zaradi delnega umika tožbe za znesek 83,64 EUR postopek ustavilo, s sodbo pa tožencu naložilo, da mora tožniku plačati znesek 2.786,46 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 1. 2002 do plačila (1. točka izreka) ter da mu mora povrniti odmerjene pravdne stroške. V presežku (2. točka izreka) je zahtevek tožnika zavrnilo.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožnika delno ugodilo in odločbo sodišča prve stopnje v 1. točki izreka spremenilo tako, da je znesek prisojene odškodnine zvišalo za 343,23 EUR (na 3.129,69 EUR), v 2. točki izreka pa razveljavilo za znesek 1.418,79 EUR z zahtevanimi zamudnimi obrestmi od tega zneska ter v tem obsegu zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. V ostalem delu je pritožbo tožnika in v celoti pritožbo toženca zavrnilo ter v izpodbijanem, a nespremenjenem in nerazveljavljenem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Odločilo je, da toženec sam krije svoje stroške za pritožbo in tožnik sam svoje za odgovor na toženčevo pritožbo, medtem ko je stroške za pritožbo tožnika in stroške za toženčev odgovor na to pritožbo pridržalo za končno odločbo.

3. Tožnik v pravočasni reviziji proti drugostopenjski sodbi formalno uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava, dejansko pa obširno izpodbija dokazno oceno sodišča prve stopnje, ki je zaključilo, da ni dovolj prepričljivo dokazal svojih trditev o gotovini (t. j. o višini zneskov denarja v različnih valutah), ki naj bi mu zgorela v nesreči. Tožnik trdi, da je dokazal, da je imel v gorečem avtomobilu 19.500 DEM, saj sta izpovedbi tožnika in B. L. v tem delu (skoraj) skladni. Tožnik je izpovedal, da mu je B. L. vrnil 19.500 DEM, B. L. pa, da je tožniku izročil 20.000 DEM v kuverti. Ne sprejema stališča sodišč, da verjameta oziroma dopuščata, da je imel tožnik pri sebi denar, vendar ker ne moreta ugotoviti koliko, sploh ne prisodita odškodnine. Meni, da bi moralo sodišče prisoditi najmanj toliko odškodnine za zgoreli denar, kolikor verjame, da ga je imel pri sebi. Glede drugih vtoževanih valut, ko gre za običajne zneske (800 HRK, 2.100 ATS, 650.000 LIT, 210 USD in 32.000 SIT), ki jih imajo poslovneži v denarnici, meni, da bi jih sodišče moralo prisoditi po prostem preudarku. Revizija se sklicuje tudi na navedbe v tožnikovi pritožbi. Predlaga, naj revizijsko sodišče reviziji ugodi in izpodbijano sodbo ustrezno spremeni, podrejeno pa, da sodbi razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

4. Revizija je bila dostavljena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in vročena tožencu, ki nanjo ni odgovoril. 5. Revizija ni utemeljena.

6. Revizijsko sodišče ni upoštevalo tožnikovih pritožbenih navedb, na katere se v reviziji pavšalno sklicuje. Revizija je samostojno pravno sredstvo zoper sodbo sodišča druge stopnje. Slednjo revizijsko sodišče preizkusi samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Po uradni dolžnosti pazi le na pravilno uporabo materialnega prava (371. člen Zakona o pravdnem postopku - ZPP).

7. Ker z revizijo zaradi prepovedi iz tretjega odstavka 370. člena ZPP ni mogoče izpodbijati popolnosti in pravilnosti dejanskega stanja, revizijsko sodišče ne sme upoštevati trditev revidenta, ki skušajo dejanske ugotovitve obeh sodišč spremeniti. Zato v tej zadevi ni obravnavalo v reviziji nakazanih dvomov o tem, ali je tožnik imel v gorečem avtomobilu 19.500 DEM ali ne in ali je imel pri sebi tudi gotovino v drugih vtoževanih valutah.

8. Dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje, ki jim je pritrdilo pritožbeno sodišče in na katere je revizijsko sodišče pri odločanju vezano, so, da tožnik svojih navedb o višini zneskov v različnih valutah (19.500 DEM, 800 HRK, 2.100 ATS, 650.000 LIT, 210 USD in 32.000 SIT), kar skupaj predstavlja 8.411,92 EUR, ni dokazal. Ker torej sodišči škode in njenega obsega nista ugotovili, je njuna presoja, da se v tem delu zahtevek tožnika zavrne, materialnopravno pravilna. Revizijsko sodišče ob tem še dodaja, da zgolj na podlagi pričakovanega dejstva (da je tožnik nekaj denarja imel pri sebi) sodišče še ne more prisoditi odškodnine po prostem preudarku.

9. Revizijsko sodišče je na podlagi 378. člena ZPP zavrnilo tožnikovo neutemeljeno revizijo skupaj z njegovimi priglašenimi revizijskimi stroški.