22. 1. 2007

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe, ki jo je vložil A. A. iz Ž. Ž., na seji senata 16. januarja 2007 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba zoper sodbo Okrajnega sodišča v Mariboru št. PR-8639/2005 z dne 26. 9. 2006 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Pritožnik izpodbija sodbo Okrajnega sodišča, s katero je bila zavrnjena zahteva za sodno varstvo in potrjen plačilni nalog Mestne redarske službe Maribor. Z njim je bila pritožniku zaradi storitve prekrška po četrtem odstavku 56. člena Zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, št. 83/04 in nasl. – ZVCP-1) izrečena globa v znesku 10.000 tolarjev.

2.Pritožnik v ustavni pritožbi zatrjuje kršitev pravice do sodnega varstva, pravice do pravnega sredstva, pravice do pravnih jamstev v postopku ter načela zakonitosti v kaznovalnem pravu. Pritožnik navaja, da Okrajno sodišče ni sodilo nepristransko in neodvisno in da se pritožnikova navajanja niso upoštevala. Sodišče naj bi kršilo načelo proste presoje dokazov, načelo in dubio pro reo in načelo ugotavljanja materialne resnice. Zatrjuje tudi napačno uporabo prava ter nepravilno ugotovljeno dejansko stanje. Predlaga, naj Ustavno sodišče zadrži izvršitev izpodbijane sodbe, ustavno pritožbo pa sprejme v obravnavo.

B.

3.V skladu z drugo alinejo drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče ustavne pritožbe ne sprejme v obravnavo, če od odločitve ni pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja in če kršitev človekove pravice ali temeljne svoboščine ni imela pomembnejših posledic za pritožnika. V obravnavani zadevi gre za tak primer, saj sta izpolnjena oba pogoja.

4.Odločitvi organov za postopek o prekrških ne moreta imeti pomembnejših posledic za pritožnika. Izrečena denarna kazen v višini 10.000 tolarjev za pritožnika ne more imeti takšnega pomena, da bi upravičevala presojo pred Ustavnim sodiščem kot najvišjim organom sodne oblasti za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

5.Prav tako od odločitve Ustavnega sodišča v obravnavanem primeru ni pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja. Treba je upoštevati, da od Ustavnega sodišča glede na to, da je njegova pristojnost v postopku ustavne pritožbe omejena na presojo kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin (prvi odstavek 50. člena ZUstS), ni mogoče pričakovati rešitve vseh pomembnih pravnih vprašanj, pač pa le pravnih vprašanj ustavnopravnega pomena. Ustavnemu sodišču ni bilo treba ponovno odločati o ustavnopravno relevantnih vidikih pritožbe, ker se je do njih že opredelilo ali pa so očitki pritožnika zgolj splošni, tako da jih Ustavno sodišče ni moglo preizkusiti.

6.Ker od odločitve Ustavnega sodišča v obravnavanem primeru ni pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja in ker morebitna kršitev človekove pravice ali temeljne svoboščine za pritožnika ni imela pomembnejših posledic, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

7.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi druge alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS in prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: predsednik senata dr. Zvonko Fišer ter člana dr. Ciril Ribičič in dr. Mirjam Škrk. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu s četrtim odstavkom 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednik senata

dr. Zvonko Fišer