Jedro

Treba je izhajati iz namena 27. člena Zakona o državnem odvetništvu, ki je v tem, da se zaradi razbremenjevanja dela državnega zastopnika (pa tudi sodišč) išče rešitev spornih razmerji že pred uvedbo pravdnega postopka. Temu je bilo v konkretnem primeru z interakcijo, ki je pred uvedbo pravdnega postopka potekala, zadoščeno.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavi.

II. Odločitev o stroških postopka v zvezi s pritožbo se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo tožbo z dne 12. 12. 2017. 2. Zoper sklep se pritožuje tožeča stranka (v nadaljevanju tožnik) zaradi zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi ter izpodbijani sklep razveljavi, s stroškovno posledico. Navaja, da je pred vložitvijo tožbe, v kateri uveljavlja povrnitev nepremoženjske škode, nastale z neutemeljenim odvzemom prostosti, v skladu z drugim odstavkom 539. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP), dne 15. 6. 2017 pri Državnem pravobranilstvu RS kot tedanjemu zastopniku tožene stranke (v nadaljevanju toženka) vložil odškodninski zahtevek, kot je to razvidno iz priložene kopije, v katerem je zahteval, da mu toženka v izvensodnem postopku povrne pretrpljeno škodo. Ta zahtevek je toženka zavrnila z dopisoma z dne 15. 9. 2017 in 18. 9. 2017. S tem je izpolnil procesno predpostavko iz navedene določbe ZKP. Ta določba je specialna v odnosu z nekdanjim 14. členom Zakona o državnem pravobranilstvu (ZDPra), ki je veljal, ko se je tožnik z zahtevkom obrnil na toženko. Meni, da je za konkretni primer relevantna določba drugega odstavka 539. člena ZKP in da je torej za tovrstne zahtevke skladno s šestim odstavkom 27. člena Zakona o državnem odvetništvu (ZDOdv) izključena uporaba določb glede predhodnega postopka po ZDOdv. Poleg tega je s pričetkom veljavnosti ZDOdv prišlo zgolj do preimenovanja državnega organa. To samo po sebi ne more imeti za posledico, da postopek poskusa mirne rešitve spora, sprožen in dokončan pred istim državnim organom, izgubi svoj učinek. Iz priloženih odgovorov Državnega pravobranilstva tožniku pred vložitvijo tožbe jasno in nedvoumno izhaja toženkina volja za neuspešen poskus mirne rešitve spora v predhodnem postopku. Šteti ju je kot potrdili o neuspelem poskusu mirne rešitve spora.

3. Toženka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Tožnik je v predmetnem pravdnem postopku vložil tožbo na plačilo odškodnine zaradi, kot trdi, neutemeljenega odvzema prostosti v obliki pripora. Toženka je v odgovoru na tožbo ugovarjala podanosti procesne predpostavke glede izvedbe predhodnega postopka poskusa mirne rešitve spora, ki je po 27. členu ZDOdv1 predvidena kot pogoj za uvedbo (pravdnega) postopka proti državi ali državnemu organi. Ta določa, da mora tisti, ki namerava začeti tak pravdni postopek, pristojnemu sodišču predložiti potrdilo o neuspelem poskusu mirne rešitve spora v predhodnem postopku, sicer se tožba zavrže. Sodišče prve stopnje je navedenemu toženkinemu ugovoru sledilo in tožbo zaradi pomanjkanja omenjene procesne predpostavke zavrglo.

6. Uvodoma gre pojasniti, da je napačno pritožbeno stališče, da je izpolnjenost navedenega procesnega pogoja, zaradi specialnosti določbe, potrebno presojati po določbi 539. člena ZKP. ZDOdv namreč v šestem odstavku 27. člena določa, v katerih primerih ne veljajo njegove določbe glede prehodnega postopka. Ta poleg taksativno določenih primerov (med katerimi konkretna situacija ni omenjena) predvideva (le) še primer, ko drug zakon določa predhodni postopek pred začetkom sodnega postopka kot procesno predpostavko. Omenjena določba ZKP predhodnega postopka ne določa kot procesno predpostavko2, zato je v konkretnem primeru potrebno uporabiti določbe ZDOdv.

7. V obravnavani zadevi je po presoji pritožbenega sodišča navedena procesna predpostavka iz 27. člena ZDOdv izpolnjena. Pri odgovoru na zastavljeno dilemo je namreč potrebno izhajati iz namena obravnavane določbe, ki je (zgolj) v tem, da se zaradi razbremenjevanja dela državnega zastopnika (pa tudi sodišč) išče rešitev spornih razmerji že pred uvedbo pravdnega postopka. Temu je bilo v konkretnem primeru z interakcijo, ki je pred uvedbo pravdnega postopka potekala med tožnikom in Državnim pravobranilstvom3, po presoji pritožbenega sodišča zadoščeno. Tožnik je namreč na toženkinega zastopnika naslovil dopis, v katerem je opisal dejansko stanje, opredelil pravno podlago, določno opredelil zahtevek oziroma njegov predmet (priloga A2) in (na ta način) podal predlog, da se njegovo sporno razmerje proti državi na miren način reši še pred uvedbo pravdnega postopka. Navedeni predlog je toženka z dopisoma z dne 15. 9. 2017 in 18. 9. 2017 (prilogi A3 in A4) zavrnila, s tem pa izrazila voljo, da spornega razmerja s tožnikom ne želi rešiti izvenpravdno. Drugačna razlaga povzete ureditve, v zvezi z dejstvi konkretnega primera, bi bila po prepričanju pritožbenega sodišča v nasprotju z namenom relevantne ureditve in bi kot taka pomenila pretiran oziroma nedopusten poseg v tožnikovo ustavno varovano pravico do sodnega varstva.

8. Ovire za sprejeto presojo ne predstavlja niti dejstvo, da tožnik poskusa mirne rešitve spora ni opravil pri Državnem odvetništvu, ampak pri Državnem pravobranilstvu, kot organu, ki je imel v času, ko je tožnik skušal izvenpravdno urediti razmerje s toženko, skladno s takrat veljavnim ZDPra, podeljena pooblastila za njeno zastopanje. Zakonodajalec je z zakonodajno reformo (ZDOdv) namreč, za potrebe spremenjenih razmer, le temeljito prenovil institucijo državnega zastopnika, zato lahko o Državnem odvetništvu govorimo kot o pravnem nasledniku Državnega pravobranilstva, kakor to izhaja iz določb VII. poglavja ZDOdv (gl. predvsem 94. in 100. člen)4. Iz navedenega razloga (procesna) dejanja, opravljena pri Državnem pravobranilstvu, učinkujejo tudi v razmerju do njegovega naslednika, Državnega odvetništva.

9. Upoštevaje navedeno je tožnikova pritožba utemeljena, zato ji je pritožbeno sodišče na podlagi določbe 3. točke 365. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) ugodilo ter izpodbijani sklep razveljavilo. V nadaljnjem postopku naj sodišče prve stopnje izhajajoč iz pojasnjenih stališč pritožbenega sodišča šteje, da je procesna predpostavka iz 27. člena ZDOdv v obravnavani zadevi izpolnjena in (ob ugotovitvi, da so izpolnjene tudi ostale procesne predpostavke) o zadevi meritorno odloči. 10. Odločitev o tožnikovih pritožbenih stroških temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP.

1 Ta je začel veljati dne 20. 11. 2017, tožba pa je bila v konkretnem primeru vložena 12. 12. 2017, zato za konkretni primer ne veljajo več določbe ZDPra. 2 Prim. npr. sodbo VSL II Cp 215/2015. 3 V času ko je tožnik poskušal izvensodno urediti razmerje s toženko ZDOdv še ni veljal, ampak je državo, skladno z določbami ZDPra, zastopalo Državno pravobranilstvo; podrobneje o tem v nadaljevanju. 4 Gl. tudi Predlog ZDOdv v poglavju Razlogi za sprejem predloga zakona.