Jedro

Očitek bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP je utemeljen. S tem, ko je sodišče zavrnilo izvedbo dokazov, ki jih je predlagala tožena stranka, je kršilo njeno pravico do izjave o pravno odločilnih dejstvih.

Dejstvo, da so bile priče pravilno vabljene in niso pristopile na obravnavo, ne more iti v škodo toženi stranki. Sodišče bi lahko ukrepalo v skladu z 241. členom ZPP v povezavi z 237. členom ZPP (odreditev prisilnega privoda priče). Zato je nepravilen zaključek sodišča prve stopnje, da dejstvo, da priče, ki jih je predlagala tožena stranka in so zaposlene pri toženi stranki niso pristopile na narok, kaže na to, da tožena stranka, na kateri je bilo dokazno breme glede obstoja odpovednega razloga, svojih trditev ni uspela dokazati.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje razsodilo, da je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 14. 3. 2016 nezakonita in se razveljavi (I. točka izreka); da tožnici ni prenehalo delovno razmerje dne 22. 3. 2016 in je trajalo vse do 14. 5. 2016 z vsemi pravicami iz delovnega razmerja na podlagi pogodbe o zaposlitvi z dne 15. 2. 2016 (II. točka izreka); toženi stranki je naložilo, da je za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja dolžna tožnici plačati osnovno plačo v bruto znesku 800,00 EUR, povečano za dodatek za delovno dobo, od tega zneska obračunati in plačati davke in prispevke ter nato tožnici nakazati neto zneske plač z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. dne v mesecu za plačo preteklega meseca, vse v 8 dneh, pod izvršbo (III. točka izreka); toženi stranki je naložilo plačilo stroškov postopka v znesku 203,84 EUR, ki jih je tožena stranka dolžna nakazati na transakcijski račun Delovnega sodišča v Mariboru (IV. točka izreka).

2. Zoper navedeno sodbo se pritožuje tožena stranka iz razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter napačne uporabe materialnega prava. V pritožbi navaja, da je bil namen odrejenega poskusnega dela ugotovitev, ali delavka ustreza pričakovanjem tožene stranke glede standarda dela. Delavke so bile obveščene, prav tako pa so se glede na to, da gre za poskusno delo, tega morale zavedati, da se njihovo delo preverja in ocenjuje. Na podlagi navedenega je delodajalec odredil nadzor nad delom šivilj s strani A.A. ter njenih pomočnic B.B. ter C.C., ki so delavke ocenjevale z vidika količine, kvalitete izdelkov in odnosa do dela. Kot izhaja iz predloženih pisnih poročil, je bilo pri tožnici zaznano pomanjkanje samokontrole, nezainteresiranost za delo, klepetavost, nespoštovanje navodil nadrejenih ter nestrokovnost pri opravljanju dela, zato je bila podana odpoved vsekakor utemeljena. Sodišče je kot bistveno okoliščino pri presoji utemeljenosti odpovednega razloga izpostavilo, da je tožnica že predhodno opravljala delo šivilje. Učinkovitost dela pa se ne presoja zgolj po neki normi, torej količini izdelanih proizvodov, ampak se ugotavlja kakovost izdelkov ter strokovnost pri delu, katerih pa tožnica ni izkazala. Sodišče je brez utemeljenega razloga zavrnilo s strani tožene stranke predlagano zaslišanje prič C.C., B.B., A.A. ter zakonitega zastopnika družbe. S tem je storilo bistveno kršitev določb postopka, saj toženi stranki ni dalo možnosti, da dokaže svoje navedbe. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi ter sodbo sodišča prve stopnje spremeni tako, da tožbeni zahtevek tožeče stranke v celoti zavrne.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl.) je pritožbeno sodišče preizkusilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje v mejah razlogov navedenih v pritožbi, pri tem pa po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

5. Sodišče prve stopnje je na obravnavi 23. 8. 2016, katere so se udeležili tožnica in njena odvetnica D.D., za toženo stranko pa odvetnik E.E., zaslišalo tožnico, nato pa sprejelo sklep, da se ostali dokazi, navedeni v dokaznem sklepu (zaslišanje prič F.F., C.C., G.G., H.H., A.A., B.B.) ne bodo izvedli, ker je sodišče prepričano, da že izvedeni dokazi zadoščajo za odločitev, saj so odločilna dejstva z njimi dokazana, izvedba preostalih predlaganih dokazov pa ni potrebna. Zakoniti zastopnik tožene stranke na narok ni pristopil in prav tako niso pristopile vabljene priče C.C., A.A. ter B.B.. Navedenemu sklepu je ugovarjal pooblaščenec tožene stranke in sicer je uveljavljal bistveno kršitev postopka, ker sodišče ni izvedlo dokazov z zaslišanjem prič C.C., B.B., A.A., ki bi pojasnile, zakaj je bila tožnica negativno ocenjena.

6. Očitek bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP je utemeljen. Tožena stranka je v pritožbi utemeljeno uveljavljala to bistveno kršitev postopka, ker sodišče prve stopnje ni zaslišalo prič C.C., B.B., A.A. in zakonitega zastopnika tožene stranke. Predlagane priče so bile seznanjene z delom tožnice v času poskusne dobe in bi se sodišče prve stopnje lahko z njihovim zaslišanjem prepričalo, ali so priče tožnico objektivno ocenile ter ali je tožnica nekvalitetno opravljala delo v času poskusnega dela. Načelna dolžnost sodišča je, da izvede predlagane dokaze. Zavrnitev predlaganih dokazov utemeljujejo le upravičeni razlogi. Sodišče lahko utemeljeno zavrne dokazni predlog, kadar je predlagan za ugotavljanje dejstev, ki za presojo niso pomembna. Priče, ki jih je predlagala tožena stranka pa bi lahko izpovedale o tem, zakaj je bila tožnica negativno ocenjena v času poskusnega dela in bi lahko potrdile, da je bilo delo tožnice sproti spremljano in pojasnile bi ocenjevalne liste za obdobje od 22. 2. 2016 do 27. 2. 2016 in od 7. 3. 2016 do 11. 3. 2016. Dejstva, o katerih naj bi priče izpovedale, so v sporni zadevi vsekakor odločilna za presojo ocene poskusnega dela tožnice. S tem, ko je sodišče zavrnilo izvedbo dokazov, ki jih je predlagala tožena stranka, je kršilo njeno pravico do izjave o pravno odločilnih dejstvih.

7. Po presoji pritožbenega sodišča je bila utemeljitev dokaznih predlogov s strani tožene stranke povsem ustrezna, saj je vsebovala opis dejstev glede utemeljenosti negativne ocene. Če se s pričo dokazuje sporno pravno pomembno odločilno dejstvo, mora sodišče pričo zaslišati in s tem stranki omogočiti izvajanje ustavne pravice do enakega varstva pravic (22. člen Ustave RS). V obravnavani zadevi je sodišče zaslišalo le tožnico, zakonitega zastopnika tožene stranke pa ne, ker je bil odsoten in svoje odsotnosti prehodno ni opravičil, vendar pa je bilo toženi stranki z zavrnitvijo dokaznih predlogov za zaslišanje prič onemogočeno dokazovanje oziroma izpodbijanje navedb tožnice. Za oceno resničnosti in prepričljivosti priče je po določbah ZPP bistveno, da sodišče tak dokaz izvede z zaslišanjem in si na tak način ustvari vtis o verodostojnosti izpovedi, ne pa da to že vnaprej izključi. Zaključek, zakaj sodišče šteje nekatere dokaze za verodostojne, drugih pa ne, je možen le, če sodišče nasprotujoče si dokaze dejansko izvede, šele potem jih lahko dokazno oceni.

8. Dejstvo, da so bile priče pravilno vabljene in niso pristopile na obravnavo, ne more iti v škodo toženi stranki. Sodišče bi lahko ukrepalo v skladu z 241. členom ZPP v povezavi z 237. členom ZPP (odreditev prisilnega privoda priče). Zato je nepravilen zaključek sodišča prve stopnje, da dejstvo, da priče, ki jih je predlagala tožena stranka in so zaposlene pri toženi stranki niso pristopile na narok, kaže na to, da tožena stranka, na kateri je bilo dokazno breme glede obstoja odpovednega razloga, svojih trditev ni uspela dokazati.

9. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo v novo sojenje sodišču prve stopnje (354. člen ZPP).

10. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (4. točka 165. člena ZPP).