Jedro

Stranke lahko vložijo revizijo zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bil postopek pravnomočno končan, ob nadaljnji predpostavki, da gre za spor, v katerem bi bila dovoljena revizija zoper pravnomočno sodbo. S sklepom o zavrženju pritožbe kot prepozne, se postopek ni pravnomočno končal. Postopek je namreč končan s sodbo, ki postane pravnomočna, ko je ni več mogoče izpodbijati s pritožbo, to pa se zgodi tudi v primeru zamude roka za pritožbo. Revizija je vselej dovoljena zoper sklep, s katerim je sodišče druge stopnje zavrglo vloženo pritožbo. Ta določba pomeni izjemo za tiste primere, ko prepozno vložene pritožbe ni zavrglo že sodišče prve stopnje, temveč šele sodišče druge stopnje. V prvem primeru se odločitev sodišča prve stopnje preizkusi v pritožbenem postopku, v drugem primeru pa tak preizkus opravi revizijsko sodišče v postopku z izrecno predvidenim izrednim pravnim sredstvom.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sodbo z dne 5.9.2003 razveljavilo sklep Upravnega odbora tožene stranke (kot drugostopnega disciplinskega organa) in deloma spremenilo odločbo disciplinske komisije (z dne 20.7.1993) s tem, da je vzdržalo v veljavi odločitev o izrečenem disciplinskem ukrepu prenehanja delovnega razmerja. Spremenilo je le datum prenehanja delovnega razmerja - z dnem izdaje sodbe - in v skladu s tem odločilo o denarnih zahtevkih tožnice.

Zoper prvostopno sodbo sta se pritožili obe stranki: tožnica zoper zavrnilni del in tožena stranka zoper ugodilni del. Sodišče prve stopnje je pritožbo tožene stranke zavrglo kot prepozno. Ugotovilo je, da je bila odvetnici tožene stranke prvostopna sodba vročena skladno z določbami ZPP na podlagi nadomestne vročitve 9.10.2003. Odvetnici je bila na njeno prošnja vročena kopija sodbe, pritožba pa je bila vložena 5.12.2003. Zoper sklep o zavrženju pritožbe se je tožena stranka pritožila, vendar je sodišče druge stopnje z izpodbijanim sklepom njeno pritožbo zavrnilo (sočasno vložen predlog za vrnitev v prejšnje stanje je bil pravnomočno zavržen kot prepozen s posebnim sklepom). Navedlo je, da je pooblaščenka tožene stranke 2.9.2003 in 5.9.2003 obvestila sodišče, da se od 31.7. do 15.10.2003 nahaja v bolniškem staležu. O nadaljevanju bolniškega staleža pa sodišče ni bilo seznanjeno do obvestila z dne 11.11.2003, ko je odvetnica ob prejemu pritožbe tožnice zaprosila za vročitev sodbe. Neutemeljene so zato njene navedbe, da je bilo sodišče seznanjeno o bolniškem staležu tudi po datumu, ki ga je sama navedla. Odvetnik mora svoje delo organizirati tako, da procesna dejanja, ki so vezana na zakonske prekluzivne roke, ne bodo zamujena. Odvetnica bi sicer ravnala s povečano skrbnostjo, če bi sodišče obvestila o podaljšanju bolniškega staleža, vendar tudi v tem primeru sodišče ne bi bilo dolžno čakati na izdajo sodbe oziroma z vročitvijo sodbe pooblaščenki do izteka njenega bolniškega staleža. Pooblaščenka ima tajnico, ki je sodišču poslala stroškovnik po zaključeni obravnavi, v času bolniškega staleža pa je pooblaščenka sodišču dostavila tudi pripravljalno vlogo.

Zoper pravnomočni sklep, izdan na drugi stopnji, vlaga tožena stranka revizijo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je šele ob vročitvi pritožbe tožeče stranke izvedela, da je bila izdana sodba, ki je do takrat sama ni prejela. Sodišče je 2.9.2003 pisno obvestila o dalj časa trajajočem bolniškem staležu, zato ji sodišče ne bi smelo vročati sodbe na podlagi nadomestne vročitve. S tem ji je kršilo temeljno ustavno pravico do pritožbe in tudi določbo 143. člena ZPP, na podlagi katere bi morala biti sodna pošiljka - sodba z dne 5.9.2003 - vrnjena sodišču. Tako ji je bila sodba prvič vročena priporočeno s povratnico 28.11.2003 in brez zapisa, da gre za kopijo.

Revizija je bila v skladu s 375. členom Zakona o pravdnem postopku (Uradno prečiščeno besedilo, Uradni list RS, št. 36/2004 - ZPP) vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu in tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Revizija ni dovoljena.

Po določbi tretjega odstavka 384. člena ZPP je revizija dovoljena le zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bil postopek pravnomočno končan, ob nadaljnji predpostavki, da bi bila dovoljena revizija zoper pravnomočno sodbo.

S sklepom o zavrženju pritožbe kot prepozno vložene, se postopek ni pravnomočno končal. Postopek je bil namreč končan s sodbo, ki postane pravnomočna, ko jo ni več mogoče izpodbijati s pritožbo (prvi odstavek 319. člena ZPP). To pa se zgodi tudi v primeru zamude roka za pritožbo. Vložitev prepozne pritožbe ne spremeni dejstva, da je sodba postala pravnomočna, in se zato že pravnomočno končani postopek ne konča še enkrat z odločitvijo o zavrženju prepozno vložene pritožbe.

Po določbi tretjega odstavka 384. člena ZPP je revizija vselej dovoljena zoper sklep, s katerim je sodišče druge stopnje zavrglo vloženo pritožbo. Ta določba pomeni izjemo za tiste primere, ko prepozno vložene pritožbe ni zavrglo že sodišče prve stopnje (343. člen ZPP), temveč šele sodišče druge stopnje (352. člen ZPP). V prvem primeru se odločitev sodišča prve stopnje preizkusi v pritožbenem postopku, v drugem primeru pa tak preizkus opravi revizijsko sodišče v postopku z izrecno predvidenim izrednim pravnim sredstvom.

Ker glede na navedeno revizija ni dovoljena, jo je revizijsko sodišče zavrglo (377. člen ZPP).