5. 11. 2002

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki ga zastopa B. B., odvetnik v Z., na seji senata dne 15. oktobra 2002 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. II Ips 452/99 z dne 23. 2. 2000 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Ustavni pritožnik v svoji ustavni pritožbi izpodbija sodbo Vrhovnega sodišča, s katero je bila zavrnjena revizija zoper sodbo Višjega sodišča v Kopru št. Cp 853/98 z dne 5. 5. 1999. S to sodbo je Višje sodišče v Kopru potrdilo sodbo Okrajnega sodišča v Piranu št. P 309/92 z dne 11 . 5. 1998.

2.Okrajno sodišče v Piranu je z navedeno sodbo naložilo ustavnemu pritožniku (v pravdi toženi stranki), da tožniku izstavi listino, ki mu bo omogočila vpis lastninske pravice pri dveh parcelah. Ti dve parceli sta bili po zatrjevanju tožnika kupljeni od pravnega prednika ustavnega pritožnika (očeta) v okviru prodaje posestva na V., pri čemer sta iz pogodbe izpadli. Sodišče prve stopnje se je pri svoji odločitvi o zahtevku oprlo na dejstvo, da sta pravni prednik ustavnega pritožnika in tožnik po sklenitvi kupoprodajne pogodbe sklenila tudi aneks, v katerem sta izrecno navedla kot predmet kupoprodajne pogodbe tudi sporni parceli. Ta aneks je kot nepismena oseba pravni prednik ustavnega pritožnika potrdil s križcem, s pripisom svojih inicialk pa ga je označil tudi ustavni pritožnik. Sodišče prve stopnje je, ob sicer ugotovljeni formalni pomanjkljivosti aneksa, štelo, da je bila pogodba sklenjena in realizirana, ker je ocenilo, da je tožnik nastopil posest na spornih parcelah.

3.Ustavni pritožnik je v teku rednega pravdnega postopka, pa tudi v teku revizijskega postopka trdil, da njegov pravni prednik dveh spornih parcel na V. ni prodal, kakor tudi, da tožnik na njih ni nastopil posesti. Zaradi tega naj tudi ne bi bilo možno govoriti o realiziranem pravnem poslu. V dokaz temu je navedel, da je eno od dveh parcel ob nastopu litispendence s tožnikom prodal tretji osebi.

4.Ustavni pritožnik je ustavno pritožbo vložil zoper navedeno sodbo Vrhovnega sodišča, graja pa tudi sodbi sodišča prve stopnje in pritožbenega sodišča. Posebej opozarja, da tožnik spornih parcel ni imel v posesti, kar je bistveno pri pridobivanju lastninske pravice v primerih, ko ima pravni posel formalne pomanjkljivosti. Ustavni pritožnik tudi navaja, da Vrhovno sodišče ni popolnoma in pravno ocenilo vseh revizijskih navedb. Zaradi izostanka teh ocen naj bi bila ustavnemu pritožniku kršena pravica do enakega varstva pravic in poštenega sojenja.

B.

5.Ustavno sodišče ni instanca sodiščem, ki odločajo v pravdnem postopku, in ne presoja samo po sebi nepravilnosti pri ugotavljanju dejanskega stanja in pri uporabi materialnega in procesnega prava. V skladu s 50. členom Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le glede vprašanja, ali so bile z njo kršene človekove pravice in svoboščine.

6.V konkretnem primeru ustavni pritožnik vseskozi v bistvu oporeka ugotovljenemu dejanskemu stanju in dokazni oceni izvedenih dokazov. To se kaže v njegovih zatrjevanjih, da njegov oče dveh spornih parcel ni prodal in da tožnik na njih ni pridobil posesti, kakor tudi v trditvi, da bi morala biti v postopek vključena geodet in opravljen ogled.

7.Z vidika očitanih kršitev načel enakega varstva pravic in poštenega sojenja ustavni pritožnik ni izkazal, da bi bila v postopkih, zlasti v okviru revizije, kršena ustavna jamstva procesne narave, kar bi predstavljalo kršitev 22. člena Ustave.

8.Odločitev Vrhovnega sodišča je zadostno in prepričljivo obrazložena in temelji na zaključkih, ki so glede na pravilno interpretacijo pravnih norm mogoči. Sodba Vrhovnega sodišča je odgovorila na vse revizijsko relevantne trditve ustavnega pritožnika. Vrhovno sodišče je tudi pojasnilo, da se v presojo dejanskih vprašanj ne sme spuščati. Dejstvo, da je ustavni pritožnik pravdo izgubil, pa na presojo, ali so bile v postopku kršene zatrjevane svoboščine in pravice, nima nikakršnega vpliva.

9.Ker z izpodbijano sodbo očitno niso bile kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo.

C

10.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger ter člana Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger