Jedro

Če sodišče meni, da mnenje postavljenega izvedenca ni popolno oz. je v nasprotju s prej podanim mnenjem, mora te nejasnosti odpraviti ob njegovem zaslišanju. Če pa kljub zaslišanju teh pomanjkljivosti oz. nejasnosti ni mogoče odpraviti, mora postaviti novega, ne sme pa samo prevzeti njegovega dela in odgovarjati na vprašanja, ki so bila zastavljena izvedencu.

Sodišče dejstev, za ugotovitev katerih je potrebno strokovno znanje, ne more ugotavljati z izpovedmi prič in preizkusom, ki ga je opravil tožnik sam.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (v I., II. in IV. točki izreka) razveljavi ter se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

(1.) Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje toženi stranki pod točko I. naložilo celovito sanacijo jaška meteorne kanalizacije in celotnega kanalizacijskega voda meteornih voda v cestišču ob stanovanjski hiši tožeče stranke tako, da bo preprečila iztekanje meteorne vode mimo cevi in jaška ter vdiranje v temeljna tla pod hišo tožeče stranke ter storiti vse potrebno, da v bodoče ne bo prihajalo do iztekanja meteorne vode iz napeljave in posledičnega posedanja hiše tožeče stranke. Toženi stranki je naložilo tudi sanacijo tal in temeljev stanovanjske hiše tožnika, ki so se začeli posedati zaradi izpiranja tal pod hišo ter sanacijo – injektiranje razpok z injekcijsko maso na fasadi in v notranjosti objekta, popraviti oplesk na fasadi in v notranjosti objekta, popraviti namočene dela fasade na delu, kjer bo pri popravilu ugotovljeno izpiranje meteorne kanalizacije in popraviti – dodatno asfaltirati pločnik, tako da ne bo več prihajalo do nadaljnjih poškodb na hiši in njenega posedanja. V kolikor v 30-ih dneh tožena stranka tega ne bo storila, je to na njene stroške upravičena opraviti tožeča stranka. Toženi stranki je naložilo tudi plačilo odškodnine v višini 13.270,05 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 06.06.2005 do plačila (točka II. izreka) in povračilo stroškov pravdnega postopka tožeče stranke v višini 2.704,50 EUR (točka IV. izreka). Zavrnilo pa je tožbeni zahtevek tožeče stranke za plačilo 44.605,24 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 14.11.2004 do plačila (točka III. izreka). Tožeča stranka se zoper sodbo ni pritožila, zato je odločitev sodišča prve stopnje v tem delu postala pravnomočna.

(2.) Zoper sodbo se v I, II, in IV. točki izreka po svojem pooblaščencu iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) pritožuje tožena stranka. Soglaša z zaključkom sodišča prve stopnje, da tožbeni zahtevek ni zastaran, nasprotuje pa zaključku, da je vzrok za nastanek škode, ki ni sporna in se kaže v posedanju hiše in v razpokah, v poškodbi sistema za odtok meteornih voda, pri čemer se je sodišče oprlo na izvedensko mnenje postavljenega izvedenca in njegovo zaslišanje. Pojasnjuje, da je bilo prvotno izvedensko mnenje narejeno brez predhodnega pregleda kanalizacije, izvedenec pa je poudaril, da se velikost poškodb lahko ugotovi le s pregledom z video kamero. Na podlagi poročila o TV pregledu VOK-e pa je izvedenec mnenje ustrezno dopolnil, kar pa sodišče nerazumljivo zavrača in neresnično navaja, da je v nasprotju s prejšnjim izvedenskim mnenjem. Sodišče se tudi ni opredelilo do strokovnega poročila Zavoda za gradbeništvo Slovenije (v nadaljevanju ZAG), čeprav je vanj vpogledalo, kakor prebralo tudi strokovno mnenje Gradbenega inštituta ZRMK, ki ga je sicer štelo le za trditveno podlago tožene stranke, potrjuje pa ga tudi mnenje ZAG. V nadaljevanju pritožbe tožena stranka povzema bistvene ugotovitve posameznih poročil in izvedenskega mnenja, ki potrjujejo njene navedbe. Sodišče tem ni sledilo, pač pa je odločilo laično, svojo oceno pa oprlo tudi na tožnikove navedbe glede oprave preizkusa, ki nima nobene strokovne podlage. Tožena stranka je s sklicevanjem na strokovna mnenja njegovemu poizkusu nasprotovala, zato je navedba sodišča, da to trditev tožeče stranke šteje kot neprerekano in s tem dokazano, izkrivljena. Nepravilno se je sodišče pri ugotavljanju vzroka poškodb na hiši oprlo na zaslišanja prič, ki kot nestrokovnjaki tega ne morejo poznati. Meni, da niso izkazani elementi njene odškodninske odgovornosti, saj ni nedopustnega dejanja niti vzročne zveze in krivde. Predlaga razveljavitev izpodbijanje sodbe in priglaša stroške pritožbe.

(3.) Tožena stranka v odgovoru na pritožbo tožeče stranke predlaga njeno zavrnitev.

(4.) Pritožba je utemeljena.

(5.) Med pravdnima strankama ni spora, da je na hiši tožnika nastala škoda, ki se kaže v posedanju hiše in v razpokah. Jedro spora med njima pa je v tem, ali gre vzrok za takšno stanje iskati v poškodbi sistema za odtok meteornih voda ali ne.

(6.) Drži, da je za vzdrževanje sistema za odtok meteornih voda odgovorna tožena stranka. Ne gre sicer pritrditi stališču sodišča prve stopnje, da je temu tako, ker je tožena stranka glede na 13. alinejo 21. člena Zakona o lokalni samoupravi dolžna graditi vzdrževati in urejati lokalne javne ceste, javne poti, rekreacijske in druge javne površine, v skladu z zakonom urejati promet v občini ter opravljati naloge občinskega redarstva, v okvir vzdrževanja lokalnih javnih cesta pa sodi tudi sistem za odtok meteornih voda. Po določbi 149. člena Zakona varstvu okolja (ZVO-1) namreč med obvezne občinske gospodarske javne službe varstva okolja sodi tudi odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode, zato gre v primeru neustreznega sistema za odtok meteornih in kanalizacijskih voda, povračilo škode, ki izvira iz te neustreznosti, naložiti toženi stranki.

(7.) Za pomoč pri odgovoru na vprašanje, ali je sistem kanalizacijskega omrežja ustrezno izveden in vzdrževan, je sodišče postavilo izvedenca gradbene stroke (1). V prvem pisnem in dne 03.10.2008 ustno dopolnjenem izvedenskem mnenju je bilo, kot pravilno povzema sodišče prve stopnje, res ugotovljeno, da je vzrok za poškodbe tožnikove hiše izpiranje temeljnih tal in posledično nastajanje votlih delov v temeljnih tleh, ker je imelo za končno posledico posedanje objekta in nastanek razpok. Izpiranje tal pa gre pripisati izlivu tekočin iz podzemnih cevovodov. Na sam obseg poškodb vplivajo tudi vplivi vožnje težkih tovornih vozil v neposredni bližini in starost stavbe. Ta sama po sebi (brez dodatnih vplivov) ne bi povzročila razpok, saj bi moral objekt ostati v stanju iz leta 1970. Cestnemu prometu je izvedenec pripisal 25%, izpiranju pa 75% delež vplivov na tožnikovo nepremičnino. Izvedenec je tudi navedel, da lahko poškodbe betonskega jaška neposredno ob objektu in morebitne poškodbe betonske cevi ugotovi le s pregledom z video kamero (list. št. 58 spisa). Po opravljenem pregledu je izvedenec podal pisno dopolnitev izvedenskega mnenja (list. še. 149. spisa), svoje mnenje pa na naroku dne 17.02.2009 dodatno ustno obrazložil (list. št. 161. spisa). V tem delu sodišče prve stopnje izvedenskemu mnenju ni sledilo, saj je po njegovem mnenju, kot navaja na 9. strani obrazložitve izpodbijane sodbe, v nasprotju z izpovedjo na obravnavi, pa tudi nepopolno. Oprlo se je na predložene fotografije in izjave zaslišanih prič, da škoda še vedno nastaja (izpoved J. G., P. G., I. G., A. G.) ter poizkus vodotesnosti komunalnega omrežja tožnika, ko je kljub zamašitvi iztočne cevi jaška vlita voda iztekla v zemljo in za katerega je tudi postavljeni izvedenec ocenil, da to kaže na prepuščanje oz. nevodotesnost meteornih kanalizacijskih cevi, ki mu tožena stranka ni nasprotovala. Zaključilo je, da sistem kanalizacijskega omrežja ni brezhiben in dopušča izlivanje vode v tla, kar povzroča izpiranje tal pod tožnikovo hišo in toženi stranki naložilo, da odpravi vzroke, iz katerih izvira škodna nevarnost ter ji tudi naložilo povračilo škode, ki jo je tožnik zaradi njenega nedopustnega ravnanja utrpel. (8.) Pritožba pa utemeljeno opozarja, da je s tem sodišče prezrlo nekatere ugotovitve izvedenca in samo prevzelo njegovo vlogo ter brez ustreznega znanja ugotavljalo, ali gre vzrok za nastalo škodo pripisati neustreznemu kanalizacijskemu omrežju. V kolikor je sodišče prve stopnje menilo, da mnenje postavljenega izvedenca ni popolno oz. je v nasprotju s prej podanim mnenjem, bi moralo te nejasnosti odpraviti ob njegovem zaslišanju. Če pa kljub zaslišanju teh pomanjkljivosti oz. nejasnosti ni bilo mogoče odpraviti, pa postaviti novega izvedenca (2. in 3. odstavek 254. člena ZPP), za kar je imelo tudi ustrezno podlago v dokaznih predlogih (predlog za postavitev novega izvedenca je podala tožeča stranka s pripravljalno vlogo z dne 16.02.2009). V nasprotju s tem pa je sodišče najprej menilo, da je mnenje postavljenega izvedenca popolno in jasno ter da ni razlogov za postavitev novega izvedenca, v nadaljevanju pa, da je v nasprotju s prej podanim mnenjem in nepopolno.

(9.) Pritrditi gre pritožbi, da se je sodišče prve stopnje pri ugotavljanju vzroka nastalih razpok neustrezno oprlo na izpovedi prič in preizkus, ki ga je opravil tožnik. Glede slednjega velja, da ga ni mogoče uvrstiti med trditveno podlago tožeče stranke, ampak med dokaze, s katerimi tožnik dokazuje svoje trditve o neustreznosti kanalizacijskega omrežja v bližini njegove nepremičnine. Zato ni mogoče pritrditi stališču sodišča prve stopnje, da ga gre kot neprerekanega šteti za dokazanega po določbi 214. člena ZPP, ki se nanaša na trditve pravdnih strank. Svoje trditve o primernosti kanalizacijskega omrežja pa je tožena stranka dokazovala z opravljenim video pregledom kanalizacijskega omrežja in po njem podanim izvedenskim mnenjem oz. njegovo dopolnitvijo. Ne gre pa toženi stranki pritrditi, da je potrebno kot dokaz ustreznosti šteti poročili ZAG in Gradbenega zavoda ZRMK, saj ju gre kot izven pravde pridobljeni strokovni mnenji uvrstiti med njeno trdtiveno podlago (2). Gre pa pritrditi pritožbi, da sodišče dejstev, za ugotovitev katerih je potrebno strokovno znanje, ne more ugotavljati z izpovedmi prič in preizkusom, ki ga je opravil tožnik sam. Sicer je postavljeni izvedenec res ocenil, da tožnikov preizkus, vlaga na hiši in nove razpoke kažejo na prepuščanje oz. nevodotesnost meteornih kanalizacijskih cevi, pa tudi, da takšen preizkus opravi lahko tudi sam, kar je tožeča stranka tudi predlagala, a mu sodišče tega ni naložilo. Nalogo izvedencev lahko opravljajo le izvedenci, ki jih določi pravdno sodišče (1. odstavek 244. člena ZPP), zagotovljena pa mora biti tudi njihova nepristranskost in odsotnost interesa na izidu postopka, saj so v nasprotnem primeru podani razlogi za njegovo izločitev (247. člen ZPP). Tožnik in zaslišane priče pa navedenih zahtev nikakor ne izpolnjujejo.

(10.) Ker sodišče prve stopnje ni odpravilo nejasnosti in nepopolnosti izvedenskega mnenja, s tem pa prekršilo določbe pravdnega postopka in je to vplivalo na zakonitost in pravilnost izpodbijane sodbe (1. odstavek 339. člena ZPP) je pritožbeno sodišče sodbo v izpodbijanem delu razveljavilo in zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje, saj ocenjuje, da so pomanjkljivosti izvedenega postopka tolikšne, da jih ne more samo odpraviti, brez da bi pravdnima strankama okrnilo možnost pritožbe (1. odstavek 354. člena ZPP).

(11.) V nadaljevanju postopka bo moralo sodišče prve stopnje z zaslišanjem že postavljenega izvedenca ali če to ne bo mogoče, s postavitvijo novega izvedenca ugotoviti, kakšno je stanje komunalnega omrežja, za katerega je dolžna skrbeti tožena stranka oziroma kakšno je bilo njegovo stanje pred sanacijo (betoniranjem dna jaška in začepitvijo poškodovane cevi). Odgovoriti bo potrebno na vprašanje, ali so stiki cevi primerni (glede na to, da izvedenec tudi v ustni dopolnitvi z dne 17.02.2009 dopušča, da je med njimi razmak, sploh glede na predložene fotografije, v pisnem izvedenskem mnenju z dne 04.02.2009 pa ugotavlja, da je stikovanje cevi ustrezno in ni zaznati poškodb na ceveh ali na stičiščih cevi) ali pa dopuščajo iztekanje meteorne vode v tla pod tožnikovo hišo. Prav tako tudi, v kolikšnem delu sta nebetonirano dno jaška v preteklosti in poškodba cevi, ki je sedaj sicer sanirana, a je glede na nestrokovno izvedbo sanacije izvedenec dopustil možnost iztekanja vode, vplivala oz. ali v primeru cevi njeno stanje še vedno vpliva na izpiranje tal, njihovo posedanje in posledično razpoke na tožnikovi hiši. Odločilno pa ni vprašanje, kdo je izvedel to nestrokovno opravljeno sanacijo, saj je tožena stranka tista, ki je dolžna zagotavljati odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode, s tem pa tudi brezhibnost (vodotesnost) komunalnega omrežja. V kolikor ta ni zagotovljena, je dolžna neprimerno stanje sanirati, nositi pa tudi tisti del škode, ki ga je opustitev dolžnostnega ravnanja povzročila. Povedano drugače, ugotoviti bo potrebno, kolikšen del preteklih (za katere tožnik zahteva plačilo denarne odškodnine) in sedanjih (za katere tožnik zahteva sanacijo) poškodb gre pripisati pomanjkljivemu kanalizacijskemu omrežju.

(12.) Ni pa tožena stranka dolžna nositi škode, ki izvira iz prometa, ki poteka po cesti mimo tožnikove nepremičnine. Cestni promet sam po sebi ni nedopustno ravnanje, prav tako ne njegovo povečanje v času od izgradnje tožnikove nepremičnine (kar sega v leto 1900), saj gre za očiten tehničen razvoj. Lahko bi šlo le za specialen primer odškodninske odgovornosti iz 3. odstavka 133. člena Obligacijskega zakonika, ko sicer iz dovoljenega ravnanja izvira nedopustna škoda, vendar le v toliko, kolikor škoda presega normalne meje (3). V tem delu pa tožeča stranka ni zmogla svojega trditvenega in dokaznega bremena, saj zgolj navedbe, da je tožena stranka dolžna zagotoviti vse potrebne ukrepe, da se po taki lokalni cesti opravlja izključno promet, za katerega je cesta predvidena, čemur je tožena stranka obrazloženo nasprotovala in v ta namen tudi predlagala izvedbo dokaza (pripravljalna vloga z dne 17.10.2008), odškodninske odgovornosti toženke ne utemeljujejo.

(13.) Pritožbeno sodišče opozarja še, da iz ustnega zaslišanja izvedenca z dne 17.02.2009 izhaja, da je jašek sedaj brezhiben, v izreku sodbe pa je toženi stranki naložena sanacija celotnega kanalizacijskega omrežja ob tožnikovi nepremičnini, vključno s tem jaškom. Ugotovljeno dejansko stanje takšne obveznosti tožene stranke ne more narekovati. Opozoriti je treba tudi, da je z izrekom toženi stranki naložena sanacija pločnika pred stanovanjsko hišo tožnika, iz obrazložitve sodbe pa ni mogoče razbrati okoliščin, ki bi lahko narekovale takšno odločitev. Sodišče prve stopnje bo moralo v nadaljevanju odpraviti tudi te nejasnosti, pri tem pa tudi paziti, da z izrekom ne bodo zajete dejanske okoliščine (da so se začela tla pod tožnikovo stanovanjsko hišo posedati zaradi izpiranja,...).

(14.) Ker je pritožbeno sodišče sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo, je razveljavilo tudi odločitev o stroških pravdnega postopka in odločitev o stroških pritožbenega postopka pridržalo za končno odločbo (3. odstavek 165. člena ZPP).

(1) Kadar sodišče nima potrebnega znanja, da bi ugotovilo katero dejstvo, izvede dokaz z izvedencem (243. člen ZPP).

(2) Enako VSK sodba I Cp 1593/2005. (3) Glej tudi VSK sklep Cp 213/1997.