Jedro

Opravičljiv razlog je, če stranka določenih dejstev in dokazov predhodno ne navede, ker glede na dotedanji tek postopka ni bilo pričakovati, da so relevantni.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tožena stranka krije sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo naložilo tožencem, da so dolžni izprazniti dvosobno stanovanje v skupni izmeri 48,37 m2 v pritličju stanovanjske stavbe P., L., z leseno drvarnico v izmeri 0,75 m2 ter vse prosto oseb in stvari izročiti tožeči stranki. Toženi stranki pa je tudi naložilo plačilo stroškov tožeče stranke v znesku 731,95 EUR z obrestmi.

Zoper sodbo se pritožuje tožena stranka in uveljavlja pritožbene razloge zmotne ugotovitve dejanskega stanja, bistvene kršitve določb postopka ter zmotne uporabe materialnega prava in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi, podredno pa, da izpodbijano sodbo spremeni in zahtevek tožeče stranke v celoti zavrne. Navaja, da je sodišče sprejelo svojo odločitev na podlagi listinskega dokaza C2, ki ne bi smel biti upošteven glede na prekluzijo dokazov tožeče stranka. Vztraja na stališču, da tožeča stranka ni lastnica predmetnega stanovanja, katerega izpraznitev zahteva, in tožeča lastninske pravice ni dokazala. Sodišče bi moralo izhajati pri svoji odločitvi iz temeljnih pravil o dokaznem bremenu in je neumestna navedba sodbe, da bi morala tožena stranka dokazati, čigavo je stanovanje. Razlogi, ki jih sodišče navaja v obrazložitvi, ne dokazujejo lastništva spornega stanovanja. Prav tako pa je ostalo nerazčiščeno, katero stanovanje je sploh predmet tožbenega zahtevka. V spisu se nahajajo opomini Javnega stanovanjskega sklada MOL in zapisnik, ki se nanašajo na stanovanje z označbo stanovanja 000. V zamudni sodbi, opr. št. V P 2555/04, z dne 25.4.2005 pa je navedeno stanovanje št. 8 v P nadstropju hiše P. c 54. Iz povedanega izhaja, da v navedenih primerih ne gre za isto stanovanje. S tem pa je podan pritožbeni razlog 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP. Sodišče je tudi kršilo 15. točko 2. odstavka 339. člena ZPP, saj v obrazložitvi navaja izvedbo dokaza z vpogledom v spis Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. V P 2555/04, tega dokaza pa sodišče ni izvedlo, kar izhaja iz sodnih zapisnikov. O tem ni sprejelo nobenega dokaznega sklepa. Zato se na dokaz, ki ni bil izveden, ne more sklicevati v obrazložitvi sodbe in nanj opreti svojo odločitve. Poleg tega je sodišče ta dokaz zavrnilo. Sodišče je zavrnilo vse dokazne predloge tožene stranke, tudi zaslišanje prve toženke. Toženka je vlogi z dne 9.1.2009 navedla, da ji je Jamstveni stanovanjski sklad MOL izrecno zagotovil, da dokler redno plačuje stroške za stanovanje, lahko ostane v stanovanju. Sodišče tega dokaza ni izvedlo, dokazovanje tako ni bilo v celoti izvedeno in izčrpano. Sklep, sprejet na zadnji obravnavi o zavrnitvi vseh dokaznih predlogov strank, pa je nezakonit in protiustaven. Tožena stranka se pritožuje tudi zoper sklep o stroških, saj ti niso bili v celoti potrebni. Tako niso potrebni trije dopisi tožeči stranki, ker ne gre za sodne stroške, klavzula pravnomočnosti pa se nanaša na izvršilne stroške in ne pravdne stroške oziroma ta strošek tožeči stranki sploh še ni nastal. Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče se v celoti strinja z ugotovitvami in zaključki prvostopnega sodišča, ki je svojo stališče jasno in prepričljivo utemeljilo v razlogih izpodbijane sodbe, na katere se pritožbeno sodišče v izogib ponavljanju v celoti sklicuje. Pritožba uveljavlja, da je prvostopenjsko sodišče zmotno uporabilo določbo 286. člena ZPP. Navaja, da je sodišče izvedlo dokaz, ki ga tožeča stranka ni predlagala ne v tožbi ne na prvem naroku za glavno obravnavo, pač pa je dokazni predlog podala šele na drugem naroku. Tožena je ugovarjala prekluzijo, sodišče pa je dokaz kljub temu izvedlo in oprlo dokazno oceno na nedovoljen dokaz. Ravnanje prvostopenjskega sodišča v nasprotju z določbo 286. člena ZPP bi lahko pomenilo (relativno) bistveno kršitev določb postopka, če bi to vplivalo na zakonitost in pravilnost sodbe. Zakonitost se nanaša na uporabo materialnega prava, pravilnost pa na ugotovljeno dejansko stanje. V primeru, da je taka kršitev podana, lahko tako kršitev postopka pritožbeno sodišče sankcionira. Vendar v danem primeru pritožbeno sodišče ocenjuje, da je bil dokaz podan pravočasno in tožeča stranka ni bila prekludirana. Tožeča stranka je trditveno podlago v tožbi, s katero je izkazovala lastništvo predmetnega stanovanja, dokazovala z dvema zemljiškoknjižnima izpiskoma, ki ju je priložila tožbi. Na prvem naroku za glavno obravnavo pa je tožeča stranka predlagala poizvedbe pri zemljiški knjigi za vl. št. ..., k.o. X, za parc. št. ..., stavbišče z zgradbo 890 m2, dvorišče 360 m2. Pojasnila je še, da zemljiška knjiga ni usklajena z ročno vodeno zemljiško knjigo in nov zemljiškoknjižni izpisek ne bi bil usklajen z ročno vodeno zemljiško knjigo. Na naslednjem naroku je sodnica pokazala strankam redni izpisek iz zemljiške knjige, kjer je bilo navedeno, da elektronski izpisek ni usklajen z ročno vodeno zemljiško knjigo, sodnica pa je tudi obvestila stranke, da je naredila poizvedbe glede lastništva spornega stanovanja, vendar do tega dne ni prejela odgovora. Na podlagi vsega tega je tožeča stranka predlagala, da sodišče pribavi originalni historični zemljiškoknjižni izpisek za vl. št. ... k.o. X. Tožena stranka pa je ugovarjala prekluzijo tega dokaznega predloga. Tožeča stranka ves čas postopka od vložitve tožbe lastništvo predmetnega stanovanja izkazuje z izpiskom iz zemljiške knjige. Sodišču je pravočasno predlagala poizvedbe pri zemljiški knjigi naslovnega sodišča za predmetno stanovanje s konkretnimi vložnimi in parcelnimi številkami. Na naslednjem naroku je svoj predlog samo še bolj konkretizirala. Ob ugotovitvi, da elektronski izpisek ni usklajen z ročno vodeno zemljiško knjigo, je predlagala pribavo originalnega historičnega zemljiškoknjižnega izpiska. Opravičljiv razlog je, če stranka določenih dejstev in dokazov predhodno ne navede, ker glede na dotedanji tek postopka ni bilo pričakovati, da so relevantni. In ravno to se je v danem primeru zgodilo. Zatrjevana kršitev zato ni podana. Pritožbena navedba tožene stranke, da tožeča stranka lastninske pravice na spornem stanovanju ni dokazala, ni utemeljena. Pritožbeno sodišče se v celoti sklicuje na razloge sodišča prve stopnje, pri tem pa še dodaja, da tožena stranka svojih trditev, da tožeča stranka ni lastnica spornega stanovanja, ni z ničemer podkrepila ne izkazala. Iz načela resnicoljubnosti, poštene uporabe pravic (9. člen ZPP) in iz 212. člena ZPP izhaja, da mora stranka (med drugim) navesti dejstva in predlagati dokaze, s katerimi izpodbija navedbe in dokaze nasprotnika. Pritožbeno sodišče šteje, da je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo lastništvo spornega stanovanja, ki ga je tožena stranka ves čas postopka sicer izpodbijala oziroma zatrjevala drugače, vendar ni navedla, kdo bi bil lahko lastnik oziroma za to ponudila nobenega dokaza. Pritožba prav tako očita, da je v postopku ostalo nerazčiščeno, katero stanovanje je sploh predmet tožbenega zahtevka. V spisu se namreč nahajajo opomini Javnega stanovanjskega sklada MOL in zapisnik z dne 27.6.2006, ki se nanaša na stanovanje z označbo stanovanja 000, v zamudni sodbi z opr. št. V P P 8 2555/2004, ki jo je sodišče v celoti sprejelo, pa je navedeno stanovanje št. 8 v P nadstropju. Tožena stranka to trditev podaja prvič v pritožbi, zaradi česar je iz razlogov 286. člena ZPP prekludirana. Ne glede na to pa pritožbeno sodišče obrazlaga, da je tako iz tožbe kot iz izreka sodbe jasno razvidno, da gre za dvosobno stanovanje v skupni izmeri 48,37 m2 v pritličju stanovanjske stavbe na naslovu P. 54, Ljubljana in kot izhaja iz zemljiškoknjižnega izpiska z zaporedno št. 8. Pritožba tudi neutemeljeno očita prvostopnemu sodišču, da se je oprlo na dokaz z vpogledom v spis Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. V P 2555/2004, ki ga ni izvedlo. Sodišče je ugotavljalo lastništvo spornega stanovanja na podlagi podatkov zemljiške knjige. V razlogih izpodbijane sodbe je med ostalim navedlo tudi to, da izhaja lastništvo spornega stanovanja tudi iz vpogledanega spisa, opr. št. V P 2555/2004, in se sklicuje na sodbo Okrajnega sodišča v Ljubljani z opr. št. V P 2555/2004. Sodišče prve stopnje res ni izvedlo dokaza z vpogledom v spis, opr. št. V P 2555/2004, pač pa je vpogledalo le zamudno sodbo tega sodišča s to opravilno številko. Ne glede na to, pa je sodišče sporno dejstvo ugotovilo na podlagi drugih izvedenih dokazov, vpogledalo pa je pravnomočno sodbo in na podlagi tega napravilo pravilne zaključke. Zatrjevana kršitev je zato take narave, da jo je moč sanirati. Pritožba tudi očita sodišču prve stopnje, da ni zaslišalo tožene stranke, ki je navedla, da ji je Jamstveni sklad MOL zagotovil, da dokler redno plačuje stroške za stanovanje, lahko v njem tudi ostane. Sodišče je dokazni predlog toženih strank po zaslišanju zavrnilo kot nepotreben, saj je na podlagi že izvedenih dokazov ugotovilo vsa pravno relevantna dejstva, potrebna za odločitev o zadevi. Zavrnilo pa je tudi dokaz o poizvedbah pri Javnem stanovanjskem skladu MOL o prijavi prvotoženke, saj podatek ne bi v ničemer vplival na izid pravde. Sodišče je namreč ugotovilo, da tožena stranka uporablja sporno stanovanje brez pravnega naslova, s strani tožeče stranke pa nikoli ni obstajala volja za sklenitev najemne pogodbe s toženo stranko in tako ravnalo pravilno, ko je predlagane dokaze zavrnilo. Neutemeljena je tudi pritožba v delu, ko se pritožuje zoper stroške. Sodišče je utemeljeno priznalo tožeči stranki stroške za sestavo treh dopisov, za vsakega po 20 točk. V spisu se med prilogami A vsi trije dopisi nahajajo, iz Odvetniške tarife pa izhaja, da če storitev ni zajeta v drugi tarifni številki, ker gre za samostojno storitev, pripada za kratke dopise in obvestila 20 točk (tarifna št. 39), enako za pribavo klavzule pravnomočnosti v znesku 20 točk. Tožena stranka neutemeljeno zatrjuje, da gre za izvršilne stroške, ki sploh še niso nastali. V teku je pravdni postopek in v okviru tega postopka stranke pridobivajo potrdila o pravnomočnosti, če bo prišlo do izvršilnega postopka, pa se bo odmerjalo izvršilne stroške.

Ker se je izkazalo, da izrecno uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani, prav tako ne tisti, na katere mora paziti sodišče po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP). Ker tožena stranka s pritožbo ni uspela, je sodišče druge stopnje sklenilo, da sama krije svoje stroške pritožbenega postopka (1. odstavek 165. člena v zvezi s 1. odstavkom 154. člena ZPP).