Jedro

Pritožbeni očitek, da tožeča stranka ni mogla sodelovati v postopku ugotavljanja procesne sposobnosti pokojne tožnice, je utemeljen, saj sodišče ni argumentirano zavrnilo njenega dokaznega predloga po postavitvi izvedenca psihiatrične stroke in je kot dokaz upoštevalo izvedensko mnenje, pridobljeno v drugem postopku, čemur je prva tožnica nasprotovala. Tožeči stranki je bila kršena njena pravica do izjave v postopku (8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP) saj niti ni mogla sodelovati pri izvedbi dokaza (izvedensko mnenje, pridobljeno v drugem sodnem postopku), niti ni bilo argumentirano obrazloženo, zakaj ni ugodeno njenemu predlogu za izvedbo dokaza s postavitvijo izvedenca psihiatrične stroke.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi ter se zadeva vrne prvostopenjskemu sodišču v nadaljnje postopanje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo tožbo in odločilo, da vsaka stranka krije svoje stroške postopka.

2. Zoper sklep se pritožuje prva tožnica. Uveljavlja vse zakonske pritožbene razloge. Navaja, da je prvostopenjsko sodišče bistveno kršilo določila postopka. Odločitev je sprejelo na podlagi izjav strank in prič, ki si med seboj popolnoma nasprotujejo. Ugotovljenih dejstev ni moglo ugotoviti z gotovostjo, ki bi bila potrebna za zaključek, da pokojna A. A. ni bila poslovno sposobna. Iz zaslišanja B. B., ki je socialna delavka, zaposlena na Centru za socialno delo, izhaja, da je bila pokojna krajevno in časovno orientirana, spominsko ustrezno opremljena in razumna. Sodišče je vpogledalo medicinsko dokumentacijo in izvedensko mnenje, izdelano za potrebe drugih postopkov, ter zaključilo, da pokojna ob vložitvi tožbe ni bila poslovno sposobna. Za tako ugotovitev bi moralo sodišče imenovati sodnega izvedenca psihiatrične stroke, ki sta ga predlagali obe stranki, vendar je sodišče njun dokazni predlog zavrnilo ter odločitev oprlo na dokumentacijo in izvedensko mnenje, pridobljeno v drugem postopku, in sicer v zadevi Okrožnega sodišča v Novi Gorici P 138/2017-I, ki se je nanašala na oporočno sposobnost pokojne. Sodišče je zato zagrešilo bistveno kršitev določb postopka. Prav tako je kršilo 219. a člen ZPP, saj bi lahko sodišče dokaz, ki ga je predlagala stranka, in je bil že izveden v drugem sodnem postopku, uporabilo le, če stranki temu ne bi nasprotovali ali če bi bili obe stranki udeleženi v drugem sodnem postopku, dokaza pa ne bi bilo mogoče več izvesti. Prva tožnica je nasprotovala izvedbi tega dokaza in na naroku 24. 7. 2020 podala ugovor pravne narave. Prav tako je predlagala postavitev izvedenca psihiatrične stroke. Vprašanje poslovne sposobnosti pravdne stranke je stvar izvedenca medicinske stroke in ne strank ter sodišča. 3. Tožena stranka je na pritožbo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Po določilu 80. člena ZPP mora sodišče med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali je tisti, ki nastopa kot stranka, lahko pravdna stranka in ali je pravdno sposoben. Če okoliščine primera izkazujejo dvom v strankino procesno sposobnost, je treba o obstoju oziroma neobstoju le-te odločiti na podlagi skrbne presoje vseh okoliščin, in sicer s stopnjo zanesljivosti. Praviloma sodišče ugotavlja pravdno sposobnost stranke s pomočjo izvedenca ustrezne stroke in ostalih izvedenih dokazov.

6. V obravnavanem postopku je prvostopenjsko sodišče zaslišalo pravdne stranke, pričo B. B. (socialno delavko), vpogledalo medicinsko dokumentacijo in izvedensko mnenje, ki je bilo pridobljeno v drugem pravdnem postopku. Takemu ravnanju prvostopenjskega sodišča je prva tožnica argumentirano nasprotovala, uveljavljala procesne kršitve do konca postopka na prvi stopnji in predlagala postavitev izvedenca psihiatrične stroke za ugotavljanje tožničine pravdne sposobnosti ob vložitvi tožbe.

7. Prvostopenjsko sodišče je sprejelo odločitev na podlagi dokazne ocene izvedenih zaslišanj,1 vpogleda v medicinsko dokumentacijo ter izvedenskega mnenja sodnega izvedenca, pridobljenega v drugi pravdni zadevi, ki se nanaša na oporočno sposobnost pokojne A. A. ob sestavi njene oporoke 11. 6. 2015 (kar po oceni prvostopenjskega sodišča v ničemer ne zmanjšuje pomena tega mnenja). Predlog tožeče stranke za postavitev izvedenca psihiatrične stroke je sodišče zavrnilo brez argumentiranih razlogov v izpodbijanem sklepu. Kljub ugovoru prve tožnice na naroku, da nasprotuje izvedbi dokaza, pridobljenega v drugem postopku, je sodišče tak dokaz upoštevalo2 (a ne kot del trditvene podlage stranke) in ga umestilo v mozaik dokazov.

8. Stranka ima pravico sodelovati pri izvedbi dokaza in podati pripombe na mnenje, ki jih mora sodišče obravnavati. To velja za vsak posamezen postopek, v katerem se ugotavlja procesna sposobnost stranke. Pritožbeni očitek, da tožeča stranka ni mogla sodelovati v postopku ugotavljanja procesne sposobnosti pokojne tožnice, je tako utemeljen, saj sodišče ni argumentirano zavrnilo njenega dokaznega predloga po postavitvi izvedenca psihiatrične stroke in je kot dokaz upoštevalo izvedensko mnenje, pridobljeno v drugem postopku, čemur je prva tožnica nasprotovala. Tožeči stranki je bila zato kršena njena pravica do izjave v postopku (8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP) saj niti ni mogla sodelovati pri izvedbi dokaza (izvedensko mnenje, pridobljeno v drugem sodnem postopku), niti ni bilo argumentirano obrazloženo, zakaj ni ugodeno njenemu predlogu za izvedbo dokaza s postavitvijo izvedenca psihiatrične stroke.

9. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrača prvostopenjskemu sodišču v nadaljnje postopanje (3. točka 365. člena ZPP).

10. Pritožbeno sodišče samo ni moglo izvesti postopka, saj je sodišče prve stopnje že izvedlo obsežen dokazni postopek z zaslišanjem strank in priče, zato bi s ponovitvijo dokaznega postopka na drugi stopnji to vplivalo na pravico strank do sojenja v razumnem roku. Poleg tega se sodišče prve stopnje z utemeljenostjo tožbenega zahtevka (še) ni ukvarjalo, ker je presodilo, da tožnica ob vložitvi tožbe ni bila procesno sposobna. Če se izkaže, da je napačno presojena predpostavka o tožničini procesni (ne)sposobnosti, bo treba odločiti o utemeljenosti tožbenega zahtevka, vendar ne prvič na pritožbeni stopnji.

PRAVNI POUK: Zoper ta sklep je dovoljena pritožba. Vloži se pri sodišču prve stopnje, v 15 dneh od prejema pisnega odpravka te odločbe, v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko. Obsegati mora navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, da se izpodbija v celoti ali v določenem delu, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni. Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je pritožba umaknjena. Če pritožbo vloži pooblaščenec, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit. Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitev postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti ali če bi moralo samo opraviti novo sojenje.

O pritožbi bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije.

1 Izpovedbe zaslišanih strank so si med seboj nasprotovale. Socialna delavka pa je izpovedala, da je bila pokojna krajevno in časovno orientirana in spominsko ustrezno opremljena in razumna, vendar ji prvostopenjsko sodišče ni sledilo, ker da priča ni upoštevala vseh okoliščin. 2 Sodišče lahko uporabi dokaz (pisno izvedensko mnenje iz drugega postopka), če stranka temu ne nasprotuje ali če bi bili obe stranki udeleženi v drugem postopku in dokaza ni mogoče več izvesti. Opisano ustaljeno stališče sodne prakse je po uveljavitvi novele ZPP-E sedaj izrecno zapisano v 219.a členu ZPP.