Jedro

Ker iz določbe 62. člena ZZZDR namen stroge obličnosti ni jasno razviden, neupoštevanje predpisane oblike ne more imeti kake druge (milejše) sankcije kot ničnost.

Izrek

Reviziji se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in zadeva vrne sodišču druge stopnje v novo sojenje.

Odločitev o stroških revizijskega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevek za ugotovitev, da je kupoprodajna pogodba, ki sta jo 26.4.1993 sklenila J. D. kot prodajalec in M. D. kot kupka za dvosobno stanovanje v stolpnici v Škofji Loki, nična, ter da ta nepremičnina spada v zapuščino po pokojnem J. D. Tožnico je zavezalo, da mora toženki povrniti 183.623 SIT pravdnih stroškov.

Pritožbeno sodišče je ugodilo tožničini pritožbi in sodbo prve stopnje spremenilo tako, da je tožbenemu zahtevku ugodilo. Po mnenju tega sodišča ima neupoštevanje obličnosti, ki je predpisana za pravne posle med zakoncema (in zunajzakonskima partnerjema), za posledico ničnost (in ne izpodbojnost, kot je bilo mnenja sodišče prve stopnje).

Toženka je zoper to sodbo vložila revizijo zaradi bistvenih kršitev določb postopka ter zmotne uporabe materialnega prava. Meni, da judikat, na katerega se sklicuje pritožbeno sodišče, v tem primeru ni uporabljiv, in tudi ne tisti, na katerega se je sklicevala tožnica v pritožbi. Ker Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 15/76 in nasl. - ZZZDR) ne določa sankcije za kršitev predpisane obličnosti pravnih poslov med zakoncema, jo je treba z razlago iskati za vsak konkreten primer posebej. Pravica uveljavljati neveljavnost gre v tem primeru obema pogodbenima strankama, kar pomeni, da tožnica sploh ni aktivno legitimirana. Do tega toženkinega stališča se pritožbeno sodišče sploh ni opredelilo (zaradi česar je zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka). Pritožbeno sodišče tudi ni upoštevalo uveljavljenega pravnega standarda prepovedi manjšega pomena, ki se ne nanaša samo na vsebino prepovedi ampak tudi na ravnanje tistega, ki prepoved krši. Ugotoviti bi bilo treba, kakšen namen je imel zakonodajalec, ko je za sklepanje pravnih poslov med zakoncema predpisal posebej strogo obliko. V konkretnem primeru oblika ni bila predpisana zaradi varstva javnih interesov, pač pa zaradi varstva pogodbenikov.

Sporna pogodba je bila tudi v celoti realizirana, s čimer je izpolnjen pogoj iz drugega odstavka 107. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (Uradni list SFRJ, št. 29/78 in nasl. - ZOR). Razen tega je pritožbeno sodišče z ugotovitvijo, da naj bi sporno stanovanje spadalo v zapuščino, neutemeljeno poseglo v pristojnost zapuščinskega (okrajnega) sodišča. Sicer pa se je tožena stranka že v odgovoru na tožbo sklicevala, da je stanovanje priposestvovala.

Tožnica je odgovorila na revizijo, pri čemer soglaša s stališčem pritožbenega sodišča, da je pogodba zaradi neupoštevanja stroge obličnosti nična, na kar se lahko sklicuje vsaka zainteresirana oseba. Meni tudi, da toženka ni dokazala, da bi kupnino iz te pogodbe prodajalcu plačala.

Revizija je utemeljena.

Toženka je živela s tožničinim očetom v zunajzakonski skupnosti, ki je po določbi 12. člena ZZZDR pravno izenačena z zakonsko zvezo. Zato tudi glede premoženjskih razmerij med njima veljajo določbe 6. poglavja drugega dela ZZZDR. Pravni posli, ki jih sklepata med seboj, so torej podvrženi obličnostim, ki jih v tem obsegu morata izpolniti tudi zakonca. V času sklenitve sporne pogodbe je bila oblika za medsebojne posle zakoncev določena v takratnem drugem odstavku 62. člena ZZZDR, po katerem je bilo za njihovo veljavnost potrebno, da jih overi sodnik, razen če je šlo za običajna in manjša darila. Pogodba, ki ni sklenjena v taki obliki, je nična, če iz namena predpisa, s katerim je določena oblika, ne izhaja kaj drugega (prvi odstavek 70. člena ZOR). Za razlago je torej treba uporabiti teleološko metodo, ki pa pri odplačnih pravnih poslih med zakoncema ne daje podlage za stališče, ki ga ponuja toženka. Če namreč v pravnem besedilu ni opore, kako naj ga razumemo, ne moremo govoriti o razlagi zakona in zato v tem primeru tudi namenska razlaga ne more nadomestiti drugih metod razlage, ter kar iz same sebe (kot cilja) ustvariti pravno pravilo, ki naj kot sredstvo rabi določenemu cilju. Z drugimi besedami, pravne norme ni mogoče razlagati v skladu z namenom, ki ga zakonodajalec predpostavlja oziroma si ga morda celo želi, če takšen namen ne izhaja že iz jezikovne razlage pravnega besedila(1). In ker iz določbe 62. člena ZZZDR namen stroge obličnosti ni jasno razviden (morda je želel zakonodajalec s tem doseči večjo resnost in premišljenost zakoncev pri sklepanju pravnih poslov med seboj, morda pa le poudariti posebnost takih poslovnih razmerij, jih na nek način "deformirati" in ločiti od preostalih), neupoštevanje predpisane oblike ne more imeti kake druge (milejše) sankcije kot ničnost(2). Stališče, da ima pomanjkanje oblike, ki jo predpisuje 62. člen ZZZDR za posledico ničnost, je tudi splošno sprejeto v sodni praksi(3).

Pritožbeno sodišče, ki je sicer pravilno ugotovilo, da so odplačni posli med zakoncema, ki niso bili sklenjeni v obliki, ki jo predpisuje 62. člen ZZZDR, nični, pa je spregledalo pomembno dejansko ugotovitev sodišča prve stopnje, da je bila pogodba izpolnjena: kupnina plačana, toženka pa vknjižena kot lastnica spornega stanovanja. Pogodba, za katero se zahteva pisna oblika, je namreč veljavna, čeprav ni bila sklenjena v tej obliki, če sta pogodbeni stranki v celoti ali v pretežnem delu izpolnili obveznosti, ki so iz nje nastale, pa iz namena, zaradi katerega je oblika predpisana, očitno ne izhaja kaj drugega (prim. 73. člen ZOR)(4). Tožnica je v pritožbi izpodbijala ugotovitev sodišča prve stopnje, da je bila sporna pogodba izpolnjena (in to ponavlja tudi v odgovoru na revizijo), vendar se pritožbeno sodišče zaradi neupoštevanja (oziroma prezrtja) določbe 73. člena ZOR s to pritožbeno kritiko ni ukvarjalo. Revizijsko sodišče je zato reviziji ugodilo izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču druge stopnje v novo sojenje (drugi odstavek 380. člena Zakona o pravdnem postopku - Uradni list RS, št. 26/99 in nasl. - ZPP).

Glede na dosedaj povedano posebni napotki za nadaljnje delo niso potrebni.

Odločitev o stroških revizijskega postopka temelji na tretjem odstavku 265. člena ZPP.

Op. št. (1): Prim. Pavčnik, Argumentacija v pravu, CZ, Ljubljana 2004, str. 79 in 80; prim. tudi odločbo Ustavnega sodišča RS, odl. US XII/2, 92. Op. št. (2): Po mnenju teorije je zahteva po tako strogi obličnosti ob tem, da gre za načeloma povsem svobodno razpolago s posebnim premoženjem vsakega od zakoncev, pretirana (prim. Žnidaršič, Premoženjska razmerja med zakoncema, Bonex, Ljubljana 2002, str. 442). Op. št. (3): Npr. sodbi VS RS II Ips 777/94 z dne 17.4.1996 in II Ips 389/2003 z dne 16.9.2004. Op. št. (4): Če iz 62. člena ZZZDR ni razviden namen obličnosti, ki bi izključeval pravilo o ničnostni sankciji, tudi ni razviden namen obličnosti, ki bi imel nasprotne učinke - da bi izključeval pravilo o konvalidaciji realizirane pogodbe.