Jedro

Pri sorodstvu v ravni vrsti oseba izhaja neposredno iz druge osebe (gre na primer za razmerje sin, oče, stari oče, ne pa za razmerje brat in sestra).

Izrek

Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi in se izpodbijani plačilni nalog in sodba v pravni opredelitvi prekrška in odločbi o enotni globi spremenita tako, da se prekršek A. G. pravno opredeli po prvem odstavku 6. člena ZJRM-1 in se mu za ta prekršek določi globa 250,37 EUR, nato pa se mu ob upoštevanju globe 333,83 EUR, določene za prekršek po prvem odstavku 22. člena ZJRM-1, izreče enotna globa 584,20 EUR, v katero se mu po določbi 112. člena ZP-1 všteje 20 EUR za čas, ko je bil v pridržanju.

Obrazložitev

A. 1. Prekrškovni organ Policijska postaja Novo mesto je z uvodoma navedenim plačilnim nalogom storilca A. G. spoznal za odgovornega za prekršek po četrtem odstavku 6. člena Zakona o varstvu javnega reda in miru (v nadaljevanju ZJRM-1), za katerega mu je določil globo 625,94 EUR, in prekršek po 22. členu ZJRM-1, za katerega mu je določil globo 333,83 EUR, nato pa mu izrekel enotno globo 959,77 EUR, v katero se po 112. členu Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1) všteje tudi čas pridržanja v višini 20 EUR. Okrajno sodišče v Novem mestu je storilčevo zahtevo za sodno varstvo zavrnilo kot neutemeljeno.

2. Vrhovna državna tožilka je zoper pravnomočno odločbo o prekršku v delu, ki se nanaša na prekršek po četrtem odstavku 6. člena ZJRM-1, vložila zahtevo za varstvo zakonitosti zaradi kršitve iz 4. točke 156. člena ZP-1. Vrhovna državna tožilka predlaga, da Vrhovno sodišče izpodbijano sodbo spremeni.

3. Vrhovno sodišče je zahtevo za varstvo zakonitosti na podlagi drugega odstavka 423. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) v zvezi s 171. členom ZP-1 poslalo storilcu, ki se o njej ni izjavil. B.

4. Vrhovna državna tožilka v zahtevi za varstvo zakonitosti navaja, da je iz podatkov v spisu razvidno, da je storilec prekršek storil zoper svojo sestro, s katero je sorodnik v stranski, ne pa v ravni vrsti, kot to navajata prekrškovni organ in sodišče v svojih odločbah. S tem, ko je sodišče sprejelo nepravilno pravno kvalifikacijo storilčevega ravnanja po četrtem odstavku 6. člena ZJRM-1 namesto po 1. točki (pravilno: prvem odstavku) 6. člena ZJRM-1, je uporabilo predpis, ki ga ne bi smelo, s čimer je storilo uveljavljano kršitev iz 4. točke 156. člena ZP-1. 5. Prekršek po prvem odstavku 6. člena ZJRM-1 stori, kdor izziva ali koga spodbuja k pretepu ali se vede na drzen, nasilen, nesramen, žaljiv ali podoben način ali koga zasleduje in s takšnim vedenjem pri njem povzroči občutek ponižanosti, ogroženosti, prizadetosti ali strahu. Za ta prekršek je predpisana globa od 60.000 do 120.000 tolarjev. Če so prekrški iz prvega (ter drugega in tretjega) odstavka storjeni proti zakoncu ali zunajzakonskem partnerju ali partnerju v registrirani istospolni skupnosti, bivšemu zakoncu ali zunajzakonskem partnerju ali partnerju v registrirani istospolni skupnosti, krvnemu sorodniku v ravni vrsti, posvojitelju ali posvojencu, rejniku ali rejencu, skrbniku ali varovancu te osebe ali proti osebi, ki živi s storilcem v skupnem gospodinjstvu, se kršitelj kaznuje z globo od 150.000 tolarjev do 300.000 tolarjev.

6. Prekrškovni organ je v opisu dejanja navedel, da se je storilec 15. 4. 2009 v vinjenem stanju sprl s svojo sestro, jo zmerjal in žalil, z ravnanjem ni prenehal niti po prihodu policistov, temveč je pričel vpiti in zmerjati tudi njih. Zaradi vedenja na nesramen in žaljiv način zoper krvno sorodnico v ravni vrsti in neupoštevanja zakonitega ukrepa uradnih oseb je prekrškovni organ storilcu izdal izpodbijani plačilni nalog zaradi prekrškov po četrtem odstavku 6. člena ZJRM-1 in prvem odstavku 22. člena ZJRM-1. Okrajno sodišče v Novem mestu je storilčevo zahtevo za sodno varstvo, v kateri je storilec izrecno navedel, da je s sestro v sorodstvu v stranski in ne v ravni vrsti, zavrnilo kot neutemeljeno. Sodišče je storilca v razlogih sodbe še poučilo, da je njegova sestra sorodnica v ravni vrsti.

7. Vrhovno sodišče pritrjuje stališču vložnice, da sta prekrškovni organ in okrajno sodišče uporabila predpis, ki ga ne bi smela uporabiti. Storilčeva sestra namreč ni njegova sorodnica v ravni vrsti, temveč v stranski vrsti. Sorodstvo med predniki in njihovimi potomci je sorodstvo v ravni vrsti. Pri sorodstvu v ravni vrsti oseba izhaja neposredno iz druge osebe (gre na primer za razmerje sin, oče, stari oče). Pri sorodstvu v stranski vrsti pa imajo osebe istega skupnega prednika (gre na primer za razmerje med sestrami in brati, sestričnami in bratranci). Zato bi morala sodišče in prekrškovni organ storilčevo ravnanje (pravilno) pravno opredeliti kot prekršek po prvem odstavku 6. člena ZJRM-1. Za tak prekršek je storilcu mogoče izreči globo od 250,37 EUR do 500,75 EUR. Pri tem je Vrhovno sodišče upoštevalo določbo prvega odstavka 13. člena Zakona o uvedbi eura (Ur. l. RS, št. 114/2006), ki določa, da se tolarski zneski, navedeni v predpisih, sodnih in upravnih aktih, z dnem uvedbe eura (1. 1. 2007) glasijo na euro, preračunano po tečaju zamenjave, ki znaša 239,640 SIT za 1 EUR.

8. Vrhovno sodišče je ugotovilo uveljavljano kršitev predpisa, ki določa prekršek. Zato je zahtevi za varstvo zakonitosti vrhovne državne tožilke ugodilo in izpodbijano sodbo in plačilni nalog na podlagi 426. člena ZKP v zvezi s 171. členom ZP-1 spremenilo tako, da se prekršek A. G. pravno opredeli po prvem odstavku 6. člena ZJRM-1 in se mu za ta prekršek določi globa 250,37 EUR. Vrhovno sodišče je spremenilo tudi odločbo o enotni globi, in sicer tako, da se storilcu ob upoštevanju globe 333,83 EUR, določene za prekršek po prvem odstavku 22. člena ZJRM-1, izreče enotna globa 584,20 EUR, v katero se mu po določbi 112. člena ZP-1 všteje 20 EUR za čas, ko je bil storilec v pridržanju.