Jedro

Toženec za pritožbo zoper izpodbijani del sodbe nima pravnega interesa. Pravni interes (korist) predstavlja možnost, da stranka z uveljavljanim pravnim sredstvom doseže zase ugodnejši pravni položaj, kot ga ima. Izpodbijani del sodne odločbe pa zoper pritožnika ni izvršljiv. S pritožbo zato zase ne more doseči ugodnejšega pravnega položaja. Pravni interes za popravo takšne nepravilnosti bi zato imel le tožnik, ki pa se zoper takšen izrek, ni pritožil.

Izrek

I. Pritožba se zavrže. II. Pravdni stranki sami nosita svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje razsodilo, da se pogodba o preužitku, ki sta jo sklenili pravdni stranki dne 22. 08. 2008 z dodatkom z dne 08. 09. 2008, razveže (1. točka izreka); da tožnik dovoljuje, da se pri njemu lastnih nepremičninah kot so razvidne iz izreka sodbe, na podlagi pravnomočne sodbe vknjiži lastninska pravica na ime toženca, do celote (2. točka izreka); da je dolžan toženec tožniku povrniti vse stroške, ki jih je imel s sklenitvijo pravnega posla, njegovo zemljiškoknjižno izvedbo in vse druge stroške povezane z izvrševanjem dolžnosti po pogodbi o preužitku, v petnajstih dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (3. točka izreka); da je toženec dolžan tožniku v petnajstih dneh povrniti pravdne stroške, ki bodo odmerjeni s posebnim sklepom (4. točka izreka).

2. Zoper odločitev v 3. točki izreka sodbe je toženec vložil pravočasno pritožbo, zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava in predlagal, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in sodbo v izpodbijanem delu spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne, podrejeno pa v tem obsegu sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Meni, da je sodišče prve stopnje v obsegu odločitve v 3. točki izreka sodbe kršilo določbe pravdnega postopka, saj niso podani pogoji, ki jih za izdajo zamudne sodbe določa prvi odstavek 318. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Tožbeni zahtevek ne izhaja iz tožbenih navedb, v tem obsegu tudi niso predložni dokazi. Tožniku bi bilo tako potrebno določiti rok za odpravo nesklepčnosti, česar pa sodišče ni storilo. Sodba v tem obsegu tudi nima razlogov, kar tudi predstavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka. Tudi sicer je zahtevek v nasprotju z določili Obligacijskega zakonika, saj je pogodba razvezana s pravnomočnostjo sodbe in je šele potem mogoče zahtevati morebitna denarna upravičenja.

3. Tožnik je na pritožbo odgovoril in predlagal njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni dovoljena.

5. Toženec se pritožuje zoper 3. točko izreka izpodbijane zamudne sodbe, ker meni, da je tožba v tem obsegu nesklepčna, saj tožnik ni podal dovolj trditev glede tožbenega zahtevka, ki ga uveljavlja. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je izrek zamudne sodbe v izpodbijani 3. točki nedoločen in s tem neizvršljiv. Držijo sicer navedbe toženca, da so navedbe v tožbi nepopolne, vendar pa je upoštevaje dejstvo, da je tudi sam zahtevek postavljen nedoločno, takšna tožba tudi nepopolna, torej že formalno pomanjkljiva. Sodišče prve stopnje tožnika k dopolnitvi tožbe ni pozvalo, ampak je tako nedoločenemu zahtevku ugodilo. Toženec za pritožbo zoper izpodbijani del sodbe nima pravnega interesa. Pravni interes (korist) predstavlja možnost, da stranka z uveljavljanim pravnim sredstvom doseže zase ugodnejši pravni položaj, kot ga ima. Kot rečeno izpodbijani del sodne odločbe zoper pritožnika ni izvršljiv. S pritožbo zato zase ne more doseči ugodnejšega pravnega položaja. Predlaga razveljavitev sodbe v tem obsegu in vrnitev tega dela v novo sojenje, s pozivom sodišča tožniku, da tožbeni zahtevek oziroma tožbene trditve dopolni. Kaj takšnega pa ni v njegovo korist, temveč v korist tožnika. Pravni interes za popravo takšne nepravilnosti bi zato imel le tožnik, ki pa se zoper takšen izrek, ni pritožil. 6. Upoštevaje navedeno je pritožbeno sodišče odločilo, da se pritožba (zoper 3. točko izreka zamudne sodbe) kot nedovoljena zavrže (1. točka 365. člena ZPP v zvezi s četrtim odstavkom 343. člena ZPP).

7. Ker s pritožbo ni uspel, toženec sam nosi svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP). Ker odgovor na pritožbo k odločitvi pritožbenega sodišča ni pripomogel, tudi tožnik sam nosi svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 155. člena ZPP).