Jedro

Ko čas veljavnosti ukrepov, izdanih po ZPND, poteče, sodišče postopek (če še ni bil zaključen) ustavi.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v III. točki izreka razveljavi ter se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek, v preostalem se pritožba zavrne in izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo ugovor nasprotnega udeleženca in ustavilo postopek zaradi prepovedi nasilnih dejanj ter odločilo, da udeleženca krijeta vsak svoje stroške postopka.

Zoper tak sklep se pravočasno in iz vseh zakonskih pritožbenih razlogov pritožuje nasprotni udeleženec, ki predlaga, da višje sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da ugodi ugovoru, postopek zato ustavi in predlagateljici naloži v plačilo stroške postopka.

Pojasnjuje, da je odločitev vsebinsko nesprejemljiva, saj pomeni hud poseg v njegove najosnovnejše pravice človeka in starša. Poseženo je bilo tudi v pravice mladoletnih hčera, ki se jih je nasilno, brez razloga in proti njuni volji iztrgalo iz očetove bližine. Res je sicer, da je potekla najdaljša možna doba odrejenih ukrepov, a nobenega zagotovila ni, da predlagateljica ne bi ponovno predlagala ukrepov po Zakonu o preprečevanju nasilja v družini (ZPND), pri tem pa se sklicevala na to, da je bil ukrep odrejen in podaljšan že v tem postopku, kar bi nedvomno imelo vpliv tudi na morebitne druge postopke. Vsebinska odločitev v tem postopku bi bila tudi v interesu zakonitosti in pravičnosti. Več kot leto dni je trajala agonija popolne preprečitve stikov s hčerama, pa se njegovih ugovorov sploh ni hitro in ustrezno obravnavalo. Glede na vse in tudi ob upoštevanju mnenja izvedenca, bi moralo sodišče ugovoru ugoditi in zato postopek ustaviti.

Povsem nesprejemljiva je po prepričanju nasprotnega udeleženca odločitev sodišča, da vsak krije svoje stroške postopka. Nasprotni udeleženec jih ni z ničemer zakrivil, postopek je bil uveden in izpeljan izključno v interesu predlagateljice, ki ga je izkoristila za namene in cilje, ki niso v duhu in smislu ZPND. Iz mnenja izvedenca jasno izhaja, da za izrek ukrepov ni bilo podlage, da sta hčeri predlagateljico prosili, da bi imeli stike z očetom in da sta ga pogrešali. Pritožnik je prepričan, da bi moralo sodišče o stroških postopka odločiti na podlagi 5. odstavka 35. člena Zakona o nepravdnem postopku (ZNP), saj je šlo za manipulativno ravnanje predlagateljice.

Pritožba je bila vročena predlagateljici, ki nanjo ni odgovorila.

Pritožba je delno utemeljena.

Višje sodišče razume pritožnikovo nejevoljo nad trajanjem postopka in obžaluje, da o njegovem ugovoru sodišče prve stopnje ni uspelo (pravilno in zakonito) odločiti v času veljavnosti ukrepov. Nič od navedenega pa ne spremeni ugotovitve, da so izrečeni ukrepi glede na določbi 4. in 5. odstavka 19. člena ZPND veljali do 17. 12. 2014, ki ji tudi pritožnik pritrjuje. Sodišče mora v času po izteku tega obdobja ob smiselni uporabi določbe 278. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju postopek ustaviti. (1) Takšna odločitev je pravzaprav v pritožnikovo korist. Ob tem, ko je postopek ustavljen, pa pritožnik nima več pravnega interesa, da bi sodišče odločalo o njegovem ugovoru. Odločitvi sodišča prve stopnje o zavrženju ugovora in ustavitvi postopka sta torej pravilni ne glede na to, da je bilo z odlašanjem z odločitvijo o ugovoru poseženo v pritožnikove procesne in materialne pravice. (2) Tega tudi ne spremenijo pritožnikove trditve o tem, kako resen je bil poseg v njegovo roditeljsko pravico in pravico do stikov. Enako velja tudi za pritožbeno trditev, da bi se predlagateljica lahko ob novem predlogu po ZPND sklicevala na to, da je bil pritožniku ukrep že izrečen in podaljšan. Višje sodišče k temu le dodaja, da ta okoliščina ob morebitnem novem predlogu na odločitev sodišča prve stopnje ne bo smela vplivati. Sodišče mora vselej presojati, ali so pogoji za izrek ukrepov izpolnjeni.

Pritožba zoper odločitvi, vsebovani v I. in II. točki izpodbijanega sklepa, torej ni utemeljena, zato jo je pritožbeno sodišče v skladu z 2. točko 365. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 37. členom ZNP in 24. členom ZPND zavrnilo in v tem delu sklep potrdilo.

Utemeljena pa je pritožba zoper odločitev o stroških postopka. Sodišče prve stopnje v tej zadevi o ugovoru nasprotnega udeleženca ni odločilo. V njegovem ugovoru in drugih vlogah pa je vrsta navedb, ki kažejo na to, kar v pritožbi nasprotni udeleženec konkretno poimenuje kot zlorabo postopka in manipulativno postopanje predlagateljice.

Stroški, povzročeni z zlorabo postopka po ZPND, so nedvomno krivdno povzročeni stroški v smislu 5. odstavka 35. člena ZNP. Sodišče prve stopnje, ki se s trditvami toženca ni ukvarjalo, je materialnopravna pravila o razporeditvi stroškovnega bremena v nepravdnem postopku uporabilo napačno.

Višje sodišče je zato pritožbi v tem delu ugodilo in odločitev o stroških na podlagi 3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP in 24. členom ZPND razveljavilo ter zadevo v tem obsegu vrača sodišču prve stopnje v novo odločanje. To se bo moralo v ponovnem postopku na hiter način prepričati o tem, ali trditve nasprotnega udeleženca držijo. Pri tem pritožbeno sodišče opozarja, da seveda ne gre za izvajanje dokaznega postopka (ki je v zadevah po ZPND že itak okrnjen), ampak za hitro in ekonomično presojo že izvedenih dokazov in trditev udeležencev postopka.

Op. št. (1): Takšna sodna praksa se je uveljavila v odločbah tega sodišča IV Cp 3097/2012 s 14. 11. 2012, IV Cp 2012/2013 s 14. 8. 2013 in IV Cp 3385/2014 s 24. 12. 2014. Op. št. (2): Na kar je to sodišče opozorilo tudi v sklepu IV Cp 3385/2014 s 24. 12. 2014, izdanem v zadevi Okrožnega sodišča v Novem mestu N 77/2014, v kateri je sodišče prve stopnje podaljšalo ukrepe, ki so bil izrečeni v tej zadevi.