Jedro

Tožena stranka je dolžna tožnici povrniti stroške postopka, ki so ji nastali z vložitvijo tožbe, saj je tožena stranka šele tekom postopka izpolnila tožbeni zahtevek, tožnica pa je tožbo pravočasno umaknila (1. odstavek 158. člena ZPP).

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu (II. točka izreka) potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Tožnica trpi sama stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo tožbo z dne 7. 8. 2014 (I. točka izreka). Toženi stranki je naložilo, da je dolžna tožeči stranki v roku 8 dni povrniti stroške postopka v višini 248,03 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka).

2. Zoper II. točko izreka sklepa je pritožbo vložila tožena stranka zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. V pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje zaradi neobstoja pravne koristi za spremembo in odpravo izpodbijanih odločb ter ugotovitev, da tožnica nima lastnosti zavarovanca, tožbo zavrglo. O povrnitvi stroškov postopka pa je odločilo po načelu krivde (156. člen Zakona o pravdnem postopku, ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami), saj je štelo, da je tožena stranka (s tem, ko ni privolila v umik tožbe) zlorabila procesne pravice z namenom, da bi se izognila povračilu stroškov postopka tožeči stranki. Tožena stranka meni, da v obravnavani zadevi ni podano takšno dejansko in procesno stanje, da bi bilo potrebno o priglašenih stroških postopka odločati na temelju 156. člena ZPP. V zvezi s tem se sklicuje na komentar k 156. členu ZPP(1). Temeljno pravilo o povrnitvi pravdnih stroškov je kriterij uspeha v pravdi, medtem ko je kriterij krivde zgolj korektiv temeljnega pravila. Ker je sodišče zaradi pomanjkanja pravnega interesa tožbo zavrglo, bi po mnenju tožene stranke odločitev o stroških postopka moralo opreti na določbo 154. člena ZPP, ki se nanaša na uspeh v pravdi. Sodišče je tožbo zavrglo, saj je bilo sporno razmerje po vložitvi tožbe med strankama razrešeno in tako tožnica več ne izkazuje pravnega interesa za nadaljevanje postopka in si tudi svojega pravnega položaja ne more več izboljšati. Zavrženje tožbe s strani sodišča pa posledično pomeni, da je tožnica v tem sporu izgubila. Ker je odločilen končni uspeh strank, ni pomembno, ali je bila tožba ob vložitvi utemeljena ali ne. Tako izhaja tudi iz komentarja k 154. členu ZPP. Tožena stranka nadalje meni, da ni utemeljen očitek sodišča prve stopnje, da s tem, ko ni privolila v umik tožbe, je zlorabila procesne pravice z namenom, da bi se izognila povračilu stroškov postopka. Tožena stranka je namreč tožnici na podlagi določb Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o matični evidenci zavarovancev in uživalcev pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja (ZMEPIZ-1A, Ur. l. RS, št. 97/2014) izdala odločbo št. ... z dne 21. 1. 2015, s katero je (med drugim) odpravila odločbo št. ... z dne 31. 3. 2014 in sklep št. ... z dne 18. 11. 2014, ki ju je tožnica izpodbijala v tem socialnem sporu. Tožena stranka je z navedeno odločbo odpravila tudi odločbo št. ... z dne 16. 5. 2014 in št. ... z dne 9. 7. 2014, ki ju je tožnica prav tako izpodbijala v tem socialnem sporu. S tem je odpadla pravna podlaga za presojo pravilnosti in zakonitosti izpodbijanih odločb. Tako je bil predlog tožene stranke v pripravljalni vlogi z dne 26. 1. 2015, naj sodišče tožbo zavrže, popolnoma utemeljen. Predlog za zavrženje je tožena stranka predložila sodišču pred umikom tožbe. Tožena stranka je novo odločbo izdala, ker jo je k temu zavezal zakon. Odločbo je izdala za vse zavarovance, katerih dejanski stan zajema omenjeni zakon, torej ne glede na to, ali so vložili tožbe ali ne. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep spremeni tako, da tožnica sama trpi svoje stroške postopka.

3. V odgovoru na pritožbo tožnica predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrne. Obenem priglaša tudi stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje razčistilo dejstva, bistvena za odločitev v zadevi ter na podlagi pravilne uporabe materialnega prava tudi pravilno odločilo. Pri tem ni kršilo postopkovnih določb, na katere pritožbeno sodišče na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP pazi po uradni dolžnosti.

6. Tožnica je vložila tožbo zoper odločbe toženca št. ... z dne 31. 3. 2014, št. ... z dne 9. 7. 2014 v zvezi s št. ... z dne 16. 5. 2014 ter zahtevala ugotovitev, da od 31. 3. 2009 do 31. 12. 2012 nima lastnosti zavarovanca pokojninskega in invalidskega zavarovanja iz naslova opravljanja samostojne pridobitne dejavnosti.

7. Že po vložitvi tožbe je tožena stranka dne 21. 1. 2015 izdala novo odločbo, s katero je odpravila odločbo z dne 31. 3. 2015. Podlaga za izdajo nove odločbe je podana v določbah ZMEPIZ-1A.

8. Po izdaji nove odločbe je tožena stranka predlagala, da sodišče tožbo zavrže, ker tožnica naj ne bi imela več pravnega interesa, medtem ko je tožnica umaknila tožbo ter vztrajala le še pri plačilu stroškov postopka. Ker tožena stranka ni privolila v umik tožbe, temveč je vztrajala pri predlogu, da sodišče tožbo zavrže, je sodišče prve stopnje s sklepom tožbo zavrglo, po načelu krivde pa je plačilo stroškov postopka naložilo toženi stranki.

9. V 156. členu ZPP je določeno, da mora stranka ne glede na izid pravde povrniti nasprotni stranki stroške, ki jih je povzročila po svoji krivdi ali po naključju, ki se je njej primerilo.

10. Tudi po stališču pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje utemeljeno plačilo stroškov postopka naložilo toženi stranki. Tožena stranka je namreč izdala nezakoniti odločbi, ki ju je kasneje sama odpravila, pri čemer pa ni odločilno, da je bila dolžna prej izdane odločbe odpraviti na podlagi določb ZMEPIZ-1A. Tožnica je tožbo umaknila na podlagi 188. člena ZPP, kar pomeni, da bi bila v primeru, če bi tožena stranka soglašala z umikom, tudi upravičena do povračila stroškov postopka po določbi prvega odstavka 158. člena ZPP. Ker pa tožena stranka ni dala soglasja, je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 274. člena ZPP zavrglo, saj od izdaje nove odločbe dalje tožnica več ne izkazuje pravne koristi za vodenje socialnega spora. Taka odločitev pa ne pomeni, da toženi stranki ni potrebno povrniti nastalih stroškov, ki so nastali tožnici z vložitvijo tožbe. Tožba je bila namreč potrebna, razen tega pa je tožnica tožbo umaknila takoj po izpolnitvi zahtevka, torej potem, ko je tožena stranka izdala novo odločbo. Že sodišče prve stopnje s tem v zvezi pravilno opozarja na sodno prakso, kot je razvidna tudi iz strokovne literature, zato pritožbeno sodišče omenjeno ne ponavlja znova. Soglasje k umiku je predvideno zaradi varstva tožene stranke. V sporni zadevi pa odrek tega soglasja ni bil namenjen vsebinski odločitvi v samem sporu, temveč je bil namen tožene stranke, da sodišče tožbo zavrže zaradi pomanjkanja pravnega interesa in da posledično tožeča stranka sama trpi svoje stroške postopka. Tako ravnanje pa tudi po stališču pritožbenega sodišča pomeni zlorabo procesnih pravic z namenom, da tožena stranka ne plača stroškov postopka. V primeru, če tožena stranka izpolni zahtevek šele v teku postopka, ga s tem pripozna, tožeča stranka pa mora v tem primeru tožbo umakniti, ko izve, da je zahtevek izpolnjen. Šele v tem primeru je upravičena do plačila stroškov postopka. Dejstvo, da se je tožena stranka najprej upirala umiku tožbe, nima nobenega pomena za odločbo sodišča o pravdnih stroških, ki so nastali zaradi umika tožbe(2). Ne glede na to, da je sodišče izdalo sklep o zavrženju tožbe, je tožena stranka dolžna tožnici povrniti stroške postopka, ki so nastali z vložitvijo tožbe, saj je tožena stranka šele tekom postopka izpolnila tožbeni zahtevek, tožeča stranka pa tožbo pravočasno umaknila. Na enako stališče se je pritožbeno sodišče postavilo že v več zadevah(3).

11. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 2. točke 365. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in v izpodbijanem delu (II. točka izreka) potrdilo sklep sodišča prve stopnje. Glede stroškov odgovora na pritožbo pa je pritožbeno sodišče presodilo, da le-ta ni vplival na odločitev v pritožbenem postopku, zato je na podlagi prvega odstavka 155. člena ZPP odločilo, da tožnica sama trpi stroške odgovora na pritožbo.

(1) Ude L. idr.: Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 2. knjiga, GV Založba, 2006, str. 40-44. (2) Juhant J. idr.: Pravdni postopek, ČZ, Uradni list SRS, 1974, str. 182. (3) Npr. Psp 209/2015 z dne 11. 6. 2015, Psp 295/2015 z dne 2. 7. 2015 ...