Jedro

Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je vprašanje obstoja izključne lastninske pravice nasprotnih udeležencev na nepremičninah 2798 in 2800 predhodno vprašanje v smislu prvega odstavka 13. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1. Sodišče lahko namreč razmerja med etažnimi lastniki ureja le na nepremičninah, ki so v njihovi solastnini, obseg zemljišča v solastnini pa bo vplival tudi na vsebinsko ureditev razmerja. Predhodni naravi vprašanja lastninskega položaja nepremičnin 2798 in 2800 pritožnika ne ugovarjata.

Bojazen o obstoju litispendence je odveč tudi zato, ker v postopku za vzpostavitev etažne lastnine sodišče ne odloča z učinkom materialnopravne pravnomočnosti (prvi odstavek 35. člena ZVEtL-1).

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

I.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje nepravdni postopek prekinilo (I. točka izreka); nasprotne udeležence A. A., B. B. in C. B. napotilo na pravdo, da zoper vse ostale udeležence vložijo tožbo z ustrezno oblikovanim tožbenim zahtevkom, da imajo izključno lastninsko pravico na nepremičninah ID znak: parcela 2800 in ID znak: parcela 2798 (II. točka izreka); navedenim nasprotnim udeležencem naložilo, da morajo tožbo vložiti najkasneje v roku 30 dni po pravnomočnosti sklepa, sicer bo sodišče nepravdni postopek nadaljevalo ne glede na zahtevke, glede katerih je bil izdan sklep o napotitvi na pravdo (III. točka izreka), in odločilo, da se nepravdni postopek prekine za 30 dni od pravnomočnosti sklepa oziroma do pravnomočno zaključenega pravdnega postopka, če bo v postavljenem roku vložena ustrezna tožba (IV. točka izreka).

2.Zoper sklep vlagata pritožbo tretja nasprotna udeleženka A. A. in šesti nasprotni udeleženec B. B. ter predlagata razveljavitev sklepa. Kot bistveno navajata, da bi lahko sodišče prve stopnje ob uporabi Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča (ZVEtL-1) ugotovilo obstoj njune lastninske pravice, ne da bi ju v ta namen napotilo na pravdo. Pritožnika sta lastninsko pravico pridobila na podlagi pravil o gradnji na tujem svetu in priposestvovanju. O vprašanju, glede katerega ju je sodišče napotilo na pravdo, že teče postopek, in sicer postopek Okrajnega sodišča v Ljubljani II N 292/2022 za določitev pripadajočega zemljišča. O spornem vprašanju bo pravnomočno odločeno v navedenem postopku, zato bi sodišče obravnavani postopek moralo prekiniti do njegovega zaključka. Predlog je nesklepčen in nesposoben za obravnavo. Predlagatelj ne more zahtevati ureditve razmerij med solastniki na zemljišču, ki s sodno odločbo še ni določeno kot pripadajoče zemljišče oziroma je obseg pripadajočega zemljišča sporen. Če bi sodišče razpisalo narok in izvedlo dokaz z vpogledom v spis II N 292/2022 glede navedb pritožnikov, da se o njunih pravicah odloča v drugem postopku, do izpodbijanega sklepa ne bi moglo priti. Sodišče pred izdajo sklepa ni izvedlo potrebnih dokazov, zato je izpodbijani sklep odločba presenečenja, opustitev procesnega vodenja predstavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka. Sodišče bi z izpodbijano odločitvijo pritožnika spravilo v nemogoč pravni položaj, saj bi lahko drugi etažni lastniki pri vodenju postopka špekulirali in jima onemogočali uveljavljanje pravic v postopku, ki je za to izrecno predpisan.

3.Predlagateljica je vložila odgovor na pritožbo in predlagala njeno zavrnitev.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Sodišče uvodoma pojasnjuje, da je predlog vložila Skupnost etažnih lastnikov stavbe D. cesta 16, ... (Skupnost etažnih lastnikov), zastopana po upravniku oziroma odvetniški družbi, ki jo je v njenem imenu pooblastil upravnik. Glede svoje sposobnosti biti stranka v postopku se je sklicevala na 148. člen Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1).1 V predlogu in predlogu priloženih prilogah je opredelila etažne lastnike, ki so na strani predlagatelja vključeni v Skupnost etažnih lastnikov, vendar pooblaščenec ni predložil njihovih pooblastil za zastopanje, sodišče pa jih v nadaljevanju ni obravnavalo kot samostojne udeležence v postopku. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče v uvodu sklepa kot predlagatelja opredelilo le Skupnost etažnih lastnikov, ne pa tudi posameznih članov te skupnosti.

6.Predmet postopka je ureditev razmerij med etažnimi lastniki stavbe na naslovu D. cesta 16, ... (ID znak stavbe 380) glede nepremičnin z ID znaki: parcela 2798, parcela 2799, parcela 2800, parcela 2801, parcela 2802 in parcela 2803. Te nepremičnine so v zemljiški knjigi vpisane kot splošni skupni del stavbe, v naravi pa predstavljajo asfaltirano dvorišče, na katerem je zgrajenih pet garaž. Predlagateljica je predlagala, da sodišče uredi razmerje med etažnimi lastniki, tako da določi način parkiranja na navedenih nepremičninah. Tretja nasprotna udeleženka je predlogu nasprotovala (tudi) z navedbo, da je izključna lastnica nepremičnine 2800, šesti nasprotni udeleženec in sedma nasprotna udeleženca pa, da sta solastnika nepremičnine 2798 Navedeni nepremičnini v naravi predstavljata vsaka eno garažo. Predlagateljica je zatrjevani lastninski pravici nasprotnih udeležencev nasprotovala.

7.Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je vprašanje obstoja izključne lastninske pravice nasprotnih udeležencev na nepremičninah 2798 in 2800 predhodno vprašanje v smislu prvega odstavka 13. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi z 42. členom ZNP-1. Sodišče lahko namreč razmerja med etažnimi lastniki ureja le na nepremičninah, ki so v njihovi solastnini, obseg zemljišča v solastnini pa bo vplival tudi na vsebinsko ureditev razmerja. Predhodni naravi vprašanja lastninskega položaja nepremičnin 2798 in 2800 pritožnika ne ugovarjata.

8.Z navedbami, da je napotitev na pravdo nepotrebna in da bi moralo sodišče prve stopnje o lastninski pravici na spornih nepremičninah odločati na podlagi dokaznih pravil in domnev, določenih v ZVEtL-1, pritožnika grajata odločitev sodišča prve stopnje, da predhodnega vprašanja ne bo reševalo v okviru obravnavanega postopka. Ta graja je neutemeljena. Uzakonitev dokaznih pravil in domnev iz 18. člena ZVEtL-1 je posledica specifičnega namena postopkov za vzpostavitev etažne lastnine in svojevrstnega učinka odločb, izdanih v tovrstnih postopkih, zato njihove uporabe ni dopustno širiti na druge postopke. Zunaj teh neutemeljenih razlogov pritožba ne nasprotuje prekinitvi postopka in s tem ne uspe vzbuditi pomislekov v smotrnost odločitve sodišča prve stopnje, da odločitev o predhodnem vprašanju prepusti matičnemu postopku, v katerem bo o lastninski pravici nasprotnih udeležencev odločeno z učinkom pravnomočnosti.

9.Iz predloženega zemljiškoknjižnega izpiska za stavbo 380 jasno izhaja, da je predmet odločanja v postopku Okrajnega sodišča v Ljubljani II N 292/2022 dokončna vzpostavitev etažne lastnine na stavbi D. cesta 16, ... (III. poglavje ZVEtL-1) in ne postopek za določitev pripadajočega zemljišča stavbi (IV. poglavje ZVEtL-1).

10.Neutemeljene so zato pritožbene navedbe, da je identificirano predhodno vprašanje že predmet sodnega odločanja v zadevi II N 292/2022 in da bo morebitna tožba pritožnikov obremenjena s procesno oviro litispendence (tretji odstavek 189. člena ZPP). Res je, da z odločbo o vzpostavitvi (dokončanju) etažne lastnine sodišče ugotovi tudi pripadajoče zemljišče in druge skupne dele stavbe, ki se vpisujejo v zemljiško knjigo (2. točka prvega odstavka 30. člena ZVEtL-1), vendar se skladno s prvim odstavkom 23. člena ZVEtL-1 šteje, da je pripadajoče zemljišče stavbe zemljiška parcela, na kateri stavba stoji. To pa je v primeru stavbe D. cesta 16, ..., nepremičnina z ID znakom: parcela 2804 Sodišče tako v postopku II N 292/2022 ne odloča in tudi ne bo odločalo o stvarnopravnem položaju nepremičnin, na katere se nanaša predlog. Morebitno dejstvo, da so udeleženci postopka glede tega vprašanja sodišču predložili procesno gradivo, navedenega ne spremeni. Bojazen o obstoju litispendence je odveč tudi zato, ker v postopku za vzpostavitev etažne lastnine sodišče ne odloča z učinkom materialnopravne pravnomočnosti (prvi odstavek 35. člena ZVEtL-1).

11.Neutemeljene so tudi navedbe o nesklepčnosti in nedopustnosti predloga, ker sporna zemljišča niso bila s sodno odločbo opredeljena kot pripadajoče zemljišče. Nepremičnine, ki so predmet predloga, so v zemljiški knjigi vknjižene kot splošni skupni deli stavbe, kar pomeni, da so v solastnini etažnih lastnikov (prvi odstavek 105. člena Stvarnopravnega zakonika - SPZ). Lastninski status nepremičnin je torej že takšen, do kakršnega pripelje za etažne lastnike uspešen zaključek postopka za določitev pripadajočega zemljišča. Ta zato glede predmetnih nepremičnin ne samo, da ni potreben, ampak tudi ni mogoč. Res je, da je obseg skupnih nepremičnin med etažnimi lastniki sporen, vendar to ne pomeni, da je predlog za ureditev razmerij v zvezi z njimi nedopusten, temveč le, da mora sodišče pred ureditvijo razmerij ugotoviti obseg skupnega zemljišča. Ravno temu je namenjen izpodbijani sklep.

12.Ob tehtanju verjetnosti pravic udeležencev je sodišče prve stopnje pravilno izhajalo iz podatkov zemljiške knjige in v 11. členu SPZ določene domneve, da je lastnik nepremičnine tisti, ki je vpisan v zemljiško knjigo. Na tej podlagi je pravilno odločilo, da je pravica nasprotnih udeležencev, ki zatrjujejo drugačen lastninski položaj od zemljiškoknjižnega, manj verjetna. Ti imajo tudi interes za vložitev tožbe, ki lahko privede do spremembe zemljiškoknjižnega stanja. Dokazila, ki sta jih pritožnika vložila v dokaz svoje lastninske pravice in na katere se sklicujeta v pritožbi, bodo predmet obravnavanja v postopku, na katerega sta bila napotena.

13.Neutemeljeni so tudi očitki o procesnih kršitvah. Sklep o prekinitvi postopka se lahko izda tudi izven naroka (prvi odstavek 270. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1), sodišče prve stopnje pa odločitve ni oprlo na noben dokaz, ki bi v konkretnem primeru terjal izvedbo naroka. Sodišče prve stopnje res ni izvedlo dokaza z vpogledom v spis II N 292/2022, vendar je za sprejeto odločitev relevanten le njegov predmet obravnavanja, tega pa je sodišče zanesljivo ugotovilo na podlagi drugih dokazov. Pritožnikoma tudi ni bila kršena pravica do izjave in kontradiktornega postopka, saj sta se imela možnost izjaviti o vseh navedbah in dokazih, na katere je sodišče prve stopnje oprlo svojo odločitev. Pritožnika sodišču prve stopnje očitata opustitev materialnoprocesnega vodstva, vendar ob tem ne opredelita, kaj bi moralo storiti in kako bi to vplivalo na njuno ravnanje. Zgolj subjektivno razočaranje in nestrinjanje z izpodbijano odločitvijo pa še ne pomeni, da ta predstavlja nedopustno odločitev presenečenja.

14.Pritožbene navedbe torej niso utemeljene, sodišče prve stopnje pa tudi ni zagrešilo po uradni dolžnosti upoštevnih kršitev (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1). Sodišče druge stopnje je zato pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

-------------------------------

1Ta kot bistveno določa, da je v zadevah urejanja razmerij med etažnimi lastniki v primeru, da takšen predlog vložijo etažni lastniki, ki imajo več kot polovico solastniških deležev na skupnih delih, predlagatelj skupnost teh etažnih lastnikov in jo zastopa upravnik, preostali etažni lastniki pa imajo položaj nasprotnih udeležencev. Identifikacijski podatek takšne skupnosti je identifikacijski znak stavbe v etažni lastnini.

Zveza: