Jedro

Z nestrinjanjem tožnika s potekom meje, kot je bila označena v naravi, je postala meja sporna tudi za lastnika sosednje parcele, ne glede na to, da sta se s potekom meje, kot je bila označena v naravi, strinjala.

Izrek

Tožbi se ugodi, odločba Ministrstva za okolje in prostor št. ... z dne 10. 6. 2005 se odpravi in zadeva vrne toženi stranki v nov postopek.

Obrazložitev

: Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila pritožbo tožnika zoper odločbo Območne geodetske uprave A. št. ... z dne 10. 9. 2004, s katero je prvostopni organ v postopku ureditve meje in parcelacije uredil mejo med parc. št. ... in parc. št. ..., ..., ..., k.o. B. tako, da je meja določena z z.k. točkami, kot izhaja iz izreka odločbe (1. točka izreka) ter parcelo ... v postopku parcelacije spremenil tako, da se parcela št. 1069/1 ukine in iz nje nastaneta dve novi parc. št. ... in ..., hkrati pa še navedel, po katerih z.k. točkah poteka meja novonastalih parcel (2. točka izreka). V obrazložitvi je tožena stranka navedla, da je res, da tožnik na mejni obravnavi ni bil prisoten in na njej ni sodeloval. Vendar je iz spisih podatkov razvidno, da mu je geodetsko podjetje A.A.A. vabilo na mejno obravnavo poslalo, da pa ga tožnik ni dvignil in se je pošiljka vrnila nevročena. Zakon o evidentiranju nepremičnin, državne meje in prostorskih enot (v nadaljevanju: ZENDMPE) ne določa, na kakšen način je treba lastnike mejnih parcel vabiti na mejno obravnavo in kako je treba ravnati v primerih, ko se naslovniki na poziv ne odzovejo, ampak v 5. odstavku 20. člena zgolj določa, da vabila na mejno obravnavo ni potrebno vročiti po pravilih splošnega upravnega postopka. To po mnenju tožene stranke pomeni, da lahko geodet, ki vodi mejno obravnavo, poskuša zagotoviti navzočnost lastnikov na mejni obravnavi na kakršenkoli način, ki je za to primeren, in ki hkrati v primeru spora dopušča dokaz o tem, da je bil prizadeti lastnik res vabljen na mejno obravnavo. V obravnavanem primeru tožnik res vabila ni prejel, vendar pa pošiljka dokazuje, da je geodetsko podjetje, ki je vodilo mejno obravnavo, korektno opravilo svojo dolžnost, ker ga je vabilo na mejno obravnavo. Ob odsotnosti natančnejših pravil o načinu vabljena lastnikov na mejno obravnavo gre okoliščina, da tožnik poslanega in pravilno naslovljenega vabila na mejno obravnavo ni dvignil, namreč v njegovo škodo, saj je geodetsko podjetje s poskušano vročitvijo vabila svojo zakonsko dolžnost opravilo. Tožnik, ki ni dvignil pravilno nanj naslovljenega vabila na mejno obravnavo, se ne more v kasnejšem postopku uspešno sklicevati na to, da mejna obravnava ni bila pravilno opravljena. Tožnik pa je v upravnem postopku pri prvostopnem organu sodeloval in se je udeležil ustne obravnave dne 7. 7. 2004. Ta obravnava je deloma potekala na terenu, kjer je tožnik jasno izrazil svoje stališče, da se z mejo, ki je bila označena na mejni obravnavi, ne strinja in potrdil svoje stališče s podpisom. Upravni organ je zato pravilno ugotovil, da je meja tudi po opravljeni ustni obravnavi ostala sporna, zaradi česar je pravilno postopal po določbah 29. člena ZENDMPE in tožnika pozval k sprožitvi postopka za sodno ureditev meje. Kot neutemeljen zavrača tožnikov ugovor, da nepravilno na ustno obravnavo niso bili vabljeni vsi lastniki parcel, katerih meje so sporne in ocenjuje za pravilno, da je bil vabljen le tožnik in geodetsko podjetje, ki je vodilo mejno obravnavo, saj so se drugi lastniki z ugotovljeno mejo strinjali oziroma so se s posebnimi izjavami odpovedali pravici do vabljenja k izjavljanju soglasja s potekom meje, tako da njihova nadaljnja navzočnost v postopku ni bila več potrebna. Glede na to, da tožnik kljub pravilno vročenemu pozivu k sprožitvi postopka za sodno ureditev meje, sodnega postopka ni sprožil, je po določbi 5. odstavka 29. člena ZENDMPE nastopila zakonita fikcija strinjanja s potekom meje, kot je bila označena z mejniki na podlagi mejne obravnave.

Tožnik v tožbi vztraja pri pritožbenih navedbah in meni, da elaborat ureditve meje ni bil izdelan v skladu z ZENDMPE, ker ni bil izdelan na podlagi mejne obravnave, na kateri bi tožnik sodeloval. Meni tudi, da bi morala biti pokazana meja zarisana v elaboratu ureditve meje. Elaborat tudi ne vsebuje katastrske meje, ki bi jo prav tako moral vsebovati. Za mejno obravnavo ni vedel, ker ni bila izvedena na predpisan način in ne more biti podlaga za ureditev meje. To bi morala geodetska uprava ugotoviti glede na 25. člen ZENDMPE in zavrniti zahtevo za uvedbo postopka ureditve meje. Ni mogoče šteti, da ga je geodetsko podjetje vabilo na mejno obravnavo, če vabila ni prejel in za obravnavo ni vedel. Meni, da je napačno stališče tožene stranke, da je geodetsko podjetje svojo zakonsko dolžnost opravilo, ker je vabilo poslalo, čeprav se je vedelo, da to vabilo ni bilo vročeno, saj se je vrnilo kot nevročeno. Ker posebnih pravil o vročanju ZENDMPE ne določa, pomeni, da je treba vabilo dejansko vročiti. Ker mejna obravnava ni bila izvedena zakonito, elaborat ureditve meje, ki je bil izdelan na njeni podlagi, ne more biti podlaga za uvedbo postopka ureditve meje pri geodetski upravi in bi v skladu s 5. alineo 5. odstavka 25. člena ZENDMPE geodetska uprava morala zavrniti zahtevo za uvedbo postopka ureditve meje in sploh ne bi smela vabiti lastnike sosednjih parcel, da se izjavijo o tem, ali se strinjajo s potekom meje, kot je bila označena na mejni obravnavi. Meja je bila prikazan v elaboratu tako, kot misli sosed, s čimer se ne strinja. Prikazana meja tudi ni v skladu s katastrom. Meni, da ga je geodetska uprava neutemeljeno napotila na sodno določitev meje, saj niso bile ne vsebinsko, ne postopkovno izčrpane možnosti za upravno določitev meje. Predlaga odpravo odločbe tožene stranke.

Zastopnik javnega interesa je udeležbo v postopku priglasil. Stranki z interesom v tem postopku B.B. in C.C. na tožbo nista odgovorila.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka tožbene trditve in se sklicuje na obrazložitev izpodbijane odločbe, pri kateri vztraja ter predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Tožba je utemeljena.

Stranki z interesom v tem postopku B.B. in C.C. sta v skladu s 1. odstavkom 45. člena ZENDMPE zahtevala parcelacijo svoje parcele ... k.o. B. in zahtevi priložila elaborat, ki ga je izdelalo podjetje A.A.A.. Po določbi 1. odstavka 46. člena ZENDMPE morajo biti pred izvedbo delitve parcele urejene meje parcele, ki se jih dotika nova meja, ki nastane z delitvijo. Spor v obravnavani zadevi se nanaša na postopek ureditve meje.

Upravni postopek se praviloma uvede na zahtevo lastnika, tej zahtevi pa je potrebno priložiti elaborat ureditve meje (17. in 19. člen ZENDMPE), ki je strokovna podlaga za uvedbo postopka ureditve meje in vsebuje prikaz novih parcel in njihovih mej, kot jih je geodet označil z mejniki. V postopku ureditve meje se uredi meja na podlagi soglasja lastnikov in na podlagi podatkov zemljiškega katastra (15. člen ZENDMPE). Postopek parcelacije in ureditve meje se lahko izvedeta skupaj na podlagi enotnega elaborata, ki vsebuje sestavine elaborata ureditve meje in parcelacije. Navedeno je primer v obravnavanem primeru, zato je bila geodetska uprava dolžna preizkusiti vloženo zahtevo tako v skladu s 25., kot 48. členom ZENDMPE. Po 5. odstavku 25. člena ZENDMPE geodetska uprava zavrne zahtevo za uvedbo postopka ureditve meje, če iz elaborat ureditve meje izhaja, da se kateri od lastnikov ni udeležil mejne obravnave in ga geodetsko podjetje ni povabilo nanjo oziroma da kateremu od lastnikov ni bilo omogočeno sodelovanje na mejni obravnavi. Na tej podlagi temelji prvi tožnikov ugovor, ki ga je tožena stranka zavrnila z navedbo, da je zahtevi iz 5. odstavka 20. člena ZENDMPE zadoščeno, da geodetsko podjetje, ki vodi mejno obravnavo, skuša zagotoviti navzočnost lastnikov na mejni obravnavi na kakršenkoli način, ki je zato primeren in ki hkrati v primeru spora dopušča dokaz o tem, da je bil prizadeti lastnik res vabljen na mejno obravnavo. Tožnika je geodetsko podjetje vabilo, vendar tožnik vabila ni dvignil, zato tožena stranka zaključuje, da se v kasnejšem postopku ne more uspešno sklicevati na to, da mejna obravnava ni bila uspešno opravljena. Sodišče bi se z razlogom tožene stranke v celoti strinjalo, kolikor bi bilo tožniku v postopku pred geodetsko upravo (določba 26. člena ZENDMPE in naslednje) omogočeno, da zavaruje in uveljavi svoje pravice, torej da je v postopku pred geodetsko upravo imel vse možnosti, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo (načelo zaslišanja stranke), pa tudi o zahtevkih in navedbah nasprotne stranke. To načelo pa je bilo v postopku pred organom kršeno. Geodetska uprava po vložitvi zahteve za ureditev meje po 1. odstavku 26. člena ZENDMPE povabi lastnike, da se izjavijo o tem, ali se strinjajo s potekom meje, kot je bila označena z mejniki na mejni obravnavi. Če se katerikoli lastnik s potekom meje, kot je bila označena v naravi, ne strinja, opravi geodetska uprava ustno obravnavo v uradnih prostorih, če oceni, da je potrebno, pa jo lahko opravi tudi na kraju samem (1. odstavek 27. člena ZENDMPE). Tožnik, kot je med strankami nesporno, se s potekom meje, kot je bila označena v naravi, ni strinjal. Na podlagi tega navedenega v postopku ugotovljenega dejstva je bila ustna obravnava po določbi 27. člena ZENDMPE obvezna. Na ustno obravnavo z dne 7. 7. 2004 pa je organ vabil le tožnika in geodetsko podjetje, pri čemer je kršil določbo 2. odstavka 27. člena, ki določa, da se na ustno obravnavo vabijo lastniki parcel, katerih meje so sporne. Napačno je razlogovanje tožene stranke, da je pravilno organ vabil le tožnika in geodetsko podjetje. Namreč z nestrinjanjem tožnika je postala meja sporna tudi za lastnika sosednje parcele (strank z interesom), ne glede na to, da sta se s potekom meje, kot je bila označena v naravi strinjala. Tožena stranka in prvostopni organ sta nepravilno enačila spornost s strinjanjem s pokazano mejo, zato sta napačno uporabilo določbo 27. člena ZENDMPE, s tem pa sta kršila pravila postopka, kar je vplivalo na odločitev v zadevi. Namreč namen ustne obravnave pred geodetskim organom je, da se zagotovi stranki, ki se ni udeležila mejne obravnave, enakovreden položaj z drugimi udeleženci v postopku, to pa je mogoče le z upoštevanjem kontradiktornosti. Stališče sodišča kot ga je razložilo, izhaja tudi iz določb 3. in 4. odstavka 27. člena ZENDMPE. Namreč le v kolikor so udeležene vse stranke, katerih meje so sporne, lahko uradna oseba, ki vodi ustno obravnavo, doseže soglasje med lastniki. V ponovnem reševanju zadeve bo moral upravni organ ponovno razpisati ustno obravnavo in pri tem upoštevati stališče sodišča, kdo so lastniki parcel, katerih meje so sporne in vse povabiti na ustno obravnavo.

Tožena stranka je glede na navedeno kršila pravila postopka, ta kršitev pa je vplivala na odločitev o zadevi. Sodišče je odločitev o odpravi izpodbijane odločbe in vrnitvi zadeve v ponoven postopek sprejelo na podlagi 2. točke 1. odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06) v zvezi s prehodno določbo 2. odstavka 105. člena ZUS-1. Pravi pouk temelji na določbi 1. odstavka 73. člena ZUS-1 v zvezi s 1. odstavkom 107. člena tega zakona.