- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSL sodba I Cp 2808/2016
ECLI:SI:VSLJ:2017:I.CP.2808.2016 Civilni oddelek
Povzetek
- Neizpolnitev pogodbenih obveznostiAli je tožena stranka upravičena do odstopa od pogodbe zaradi delne neizpolnitve obveznosti s strani tožeče stranke?
- Upravičenost do odstopa od pogodbePod kakšnimi pogoji lahko toženka odstopi od pogodbe, sklenjene za zaporedne obveznosti?
- Zahtevek za odpravo napakeAli je tožena stranka pridobila odstopno upravičenje, če ni uveljavljala zahtevka za odpravo napake ali znižanje kupnine?
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Tožničina prekinitev internetne povezave 3. 7. 2014 res ni bila skladna s pogodbo oziroma splošnimi pogoji, in jo je mogoče opredeliti kot delno neizpolnitev pogodbenih obveznosti. Ker pri pogodbi z zaporednimi obveznostmi, kakršna je bila med strankama sklenjena naročniška pogodba za internetne in telefonske storitve, ne gre za pogodbo, pri kateri je rok bistvena sestavina, bi lahko toženka zaradi neizpolnitve odstopila od pogodbe le, če je bilo iz okoliščin sklepati, da tožeča stranka pogodbe tudi v prihodnje ne bo izpolnjevala. Takšnih okoliščin ni bilo.
Ker tožena stranka (po tožničini delni neizpolnitvi) tudi ni uveljavljala zahtevka za odpravo napake oziroma znižanja kupnine, odstopnega upravičenja ni pridobila. Materialnopravno pravilno je torej stališče sodišča prve stopnje, da toženkina prekinitev naročniškega razmerja ne predstavlja veljavnega odstopa od pogodbe.
Izrek
Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.
Obrazložitev
1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje obdržalo v veljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 15001/2015-2 s 16. 2. 2015 v prvem odstavku izreka glede plačila 114,85 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 25. 11. 2014 in v tretjem odstavku izreka glede plačila 130,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 28. 2. 2015. Toženki je še naložilo, da mora v osmih dneh tožeči stranki povrniti 261,32 EUR stroškov pravdnega postopka.
2. Zoper takšno sodbo se brez navedbe pritožbenih razlogov in brez pritožbenega predloga pravočasno pritožuje toženka. Pojasnjuje, da se s sodbo ne strinja. Navaja, da so trditve tožeče stranke polne laži. Poudarja, da je bila 3. 7. 2015 odklopljena z internetne povezave, zato je 7. 7. 2015 prekinila naročniško razmerje in poravnala ves svoj dotedanji dolg. Ni prav, da je tožeča stranka po svoje preusmerjala plačane zneske. Ker je tožeča stranka prekinila internetno povezavo brez obvestila, je prekinila pogodbo, ni se namreč držala dogovora.
3. Pritožba je bila vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila.
4. Pritožba ni utemeljena.
5. Ker vrednost spornega predmeta v obravnavani zadevi ne presega 2.000,00 EUR (gre torej za spor majhne vrednosti, v katerem se uporabljajo pravila 30. poglavja Zakona o pravdnem postopku; ZPP), se sme sodba izpodbijati samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 2. odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (1. odstavek 458. člena ZPP).
6. Pritožnica meni, da je 7. 7. 2015 prekinila naročniško razmerje s tožečo stranko, a to stališče je napačno. Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo materialno pravo, ko je ugotovilo, da s svojim ravnanjem (obvestilom tožeči stranki, da prekinja naročniško razmerje) toženka ni mogla odstopiti od pogodbe. Sodišče prve stopnje je tudi materialnopravno pravilno obrazložilo, da tožničina prekinitev internetne povezave 3. 7. 2014 res ni bila skladna s pogodbo oziroma splošnimi pogoji, in da jo je mogoče opredeliti kot delno neizpolnitev pogodbenih obveznosti. Ker pri pogodbi z zaporednimi obveznostmi, kakršna je bila med strankama sklenjena naročniška pogodba za internetne in telefonske storitve, ne gre za pogodbo, pri kateri je rok bistvena sestavina (103. člen Obligacijskega zakonika; OZ), bi lahko toženka zaradi neizpolnitve odstopila od pogodbe le, če je bilo iz okoliščin sklepati, da tožeča stranka pogodbe tudi v prihodnje ne bo izpolnjevala. Sodišče je ugotovilo, da takšnih okoliščin ni bilo.
7. Ker tožena stranka (po tožničini delni neizpolnitvi) tudi ni uveljavljala zahtevka za odpravo napake oziroma znižanja kupnine, odstopnega upravičenja ni pridobila. Materialnopravno pravilno je torej stališče sodišča prve stopnje, da toženkina prekinitev naročniškega razmerja ne predstavlja veljavnega odstopa od pogodbe. Ob hkratni ugotovitvi, da soglasja za predčasno prenehanje naročniške pogodbe ni bilo in da je tožeča stranka od pogodbe odstopila šele 28. 10. 2014, je odločitev o tožbenem zahtevku pravilna. Ugotovitev sodišča prve stopnje o višini in posameznih postavkah dolga pritožnica (razen s sklicevanjem na to, da pogodbeno razmerje ni več trajalo, na kar je bilo odgovorjeno zgoraj) ne izpodbija.
8. Pritožba torej ni utemeljena. Ker tudi ni podana kakšna od bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 2. odstavka 339. člena ZPP, na katere pritožbeno sodišče v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo.