Jedro

V obravnavani zadevi ne gre za odločanje o višini financiranja projekta revidenta, temveč je v tej zadevi sporna odločitev o zavrnitvi revidentove vloge na javni razpis zaradi neizpolnjevanja razpisnih pogojev. To pa ni pravica ali obveznost stranke, ki bi bila izražena v denarni vrednosti.

Pridobitev sredstev, za katere je revident kandidiral na javnem razpisu, je bilo zanj negotovo dejstvo, odvisno od izpolnjevanja z javnim razpisom določenih pogojev ter ocenjevanja meril, in kot tako pomeni zgolj pričakovanje. Zelo hudih posledic pa ni mogoče izkazovati s tem, da se neko pričakovanje ni uresničilo.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Zoper v uvodu tega sklepa navedeno sodbo sodišča prve stopnje je tožeča stranka (v nadaljevanju revident) po odvetniku vložil revizijo. Njeno dovoljenost utemeljuje s 1. in 3. točko drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Prijavlja stroške revizijskega postopka.

2. Revizija je bila vročena toženi stranki, ki je v odgovoru na revizijo predlagala njeno zavrnitev.

K I. točki izreka:

3. Revizija ni dovoljena.

4. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi določbe prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo revidentovo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 2. 11. 2009 (1. točka izreka), in sklenilo, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka (2. točka izreka). Z navedeno odločbo je tožena stranka zavrnila revidentovo vlogo na Javni razpis izvajanja ukrepa omejene vrednosti za izvajanje razvojno investicijskih projektov ter spodbujanja prezaposlitev in samozaposlovanja v letih 2009 in 2010 (v nadaljevanju: javni razpis), in sicer na sklop št. 1 – Razvojno investicijski projekti. Navedeni javni razpis (objavljen v Ur. l. RS, št. 63/2009) sta objavila Ministrstvo za gospodarstvo in Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve.

5. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravno-sodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti. Ustavno sodišče RS je že v več sklepih (npr. Up-858/08, Up-1124/08 in Up 1808/08) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo Republike Slovenije.

6. Po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta oziroma pravnomočne sodbe, če je sodišče odločilo meritorno, v zadevah, v katerih je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, presega 20.000 EUR.

7. V obravnavani zadevi pa ne gre za odločanje o višini financiranja projekta revidenta, temveč je v tej zadevi sporna odločitev o zavrnitvi revidentove vloge na javni razpis zaradi neizpolnjevanja razpisnih pogojev. To pa ni pravica ali obveznost stranke, ki bi bila izražena v denarni vrednosti. Na drugačno odločitev zato ne more vplivati navedba pričakovane višine sredstev, za katera se je revident potegoval z vlogo na javni razpis. Navedeno stališče je skladno tudi z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (npr.: X Ips 143/2010, X Ips 368/2011, X Ips 16/2009, X Ips 273/2009, X Ips 513/2009 in X Ips 97/2011). Pogoj za dovoljenost revizije iz 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 tako ni izpolnjen.

8. Po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko. Zelo hude posledice so nedefiniran pravni pojem, zato jih je treba presojati v vsakem primeru posebej. Upoštevaje sprejeto stališče o trditvenem in dokaznem bremenu ter ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 201/2009 in X Ips 431/2010), mora revident obrazložiti, kakšne konkretne posledice ima zanj izpodbijana odločitev, navesti razloge, zakaj so te posledice zanj zelo hude, in to tudi izkazati.

9. Tega revident ni storil, saj razen trditve, da bo imela izpodbijana odločitev zanj hude finančne posledice zaradi izpada subvencije, in da zaradi zavrnitve njegove vloge na javni razpis ne bo mogel dokončati že začetega projekta, po presoji Vrhovnega sodišča ni pojasnil oziroma konkretiziral posledic, ki jih zanj predstavlja izpodbijana odločitev. Vrhovno sodišče dodaja, da je pridobitev sredstev, za katere je revident kandidiral na javnem razpisu, bilo zanj negotovo dejstvo, odvisno od izpolnjevanja z javnim razpisom določenih pogojev ter ocenjevanja meril, in kot tako pomeni zgolj pričakovanje. Zelo hudih posledic pa ni mogoče izkazovati s tem, da se neko pričakovanje ni uresničilo. To stališče je skladno tudi z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 535/2007, X Ips 149/2009, X Ips 201/2009, X Ips 334/2009, X Ips 431/2010 in X Ips 97/2011). Glede na navedeno revizija tudi iz razloga po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni dovoljena.

10. Vrhovno sodišče je zaradi navedenega revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1. K II. točki izreka:

11. Revident z revizijo ni uspel, zato sam trpi svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).