Jedro

Za določitev zaščitene kmetije mora kmetijska enota izpolnjevati pogoje glede lastništva in glede obsega primerljive kmetijske površine, za ugotovitev katerih se uporabljajo podatki zemljiške knjige.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, št. U 1555/99-14 z dne 20.9.2000.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS) zavrnilo tožbo tožnikov zoper odločbo tožene stranke z dne 13.9.1999. Z njo je tožena stranka opravila odločbo Upravne enote K. z dne 26.7.1999 in odločila, da kmetija A. in M.C., ki obsega nepremičnine opisane v zemljiškoknjižnih vložkih št. 100 in 286 k.o. V. ter vl.št. 1064 k.o. V. izpolnjuje pogoje za zaščiteno kmetijo, pritožbo tožečih strank, s katero so izpodbijale navedeno odločbo prvostopnega upravnega organa, pa je kot neutemeljeno zavrnila. Po presoji tožene stranke so v obravnavani zadevi izpolnjeni pogoji za določitev zaščitene kmetije.

Sodišče prve stopnje v razlogih izpodbijane sodbe navaja, da po določbi 1. odstavka 2. člena Zakona o dedovanju kmetijskih gospodarstev (Uradni list RS, št. 70/95, v nadaljevanju ZDKG) pridobi status zaščitene kmetije kmetijska oziroma kmetijsko-gozdarska gospodarska enota, ki je v lasti ene fizične osebe ali lasti, solasti ali skupni lasti zakonskega para, ali v solasti enega od staršev in otroka ali posvojencev oziroma njegovega potomca in obsega najmanj 5 ha in ne več kot 100 ha primerljive kmetijske površine. Kaj se po navedenem zakonu šteje za 1 ha primerljive kmetijske površine, je določeno z 2. odstavkom 2. člena navedenega zakona. V upravnem postopku je bilo ugotovljeno, da je po podatkih zemljiške knjige kmetija v solasti zakonskega para A. in M.C. in obsega 5,270 ha primerljive kmetijske površine. Ker torej izpolnjuje oba z ZDKG predpisana pogoja za določitev zaščitene kmetije, je bilo po presoji sodišča prve stopnje o njenem statusu pravilno odločeno. V tožbi uveljavljani ugovori, da kmetija propada, da jo M.C. ne obdeluje in da je v gospodarskem poslopju zgrajena trgovina, na odločitev nimajo vpliva, saj v postopku ugotavljanja pogojev za določitev zaščitene kmetije po določbah ZDKG niso pravno relevantni.

Tožniki uveljavljajo pritožbene razloge bistvene kršitve pravil postopka v upravnem sporu, zmotne uporabe materialnega prava in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Navajajo, da sodišče prve stopnje ni opravilo glavne obravnave, zato je bistveno kršilo pravila postopka v upravnem sporu. Po njihovi presoji niso izpolnjeni pogoji za priznanje zaščitene kmetije, niti po predpisu, ki je veljal ob uvedbi dedovanja po pok. A.C. in ki bi ga moralo sodišče uporabiti, niti po predpisu, ki ga je uporabilo sodišče prve stopnje. Zato je bilo materialno pravo zmotno uporabljeno. Kmetija namreč nikoli ni bila v solasti zakoncev I. in M.C., njen obseg pa presega minimalnih 5 ha primerljive kmetijske površine šele po izvedeni komasaciji. M.C. na kmetiji ne opravlja kmetijske niti z njo povezane dejavnosti, saj je v gospodarskem poslopju kmetije zgrajena trgovina. Ker menijo, da bi moralo sodišče presoditi, ali kmetija izpolnjuje pogoje za zaščiteno kmetijo po določbah prej veljavnega Zakona o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev, predlagajo razveljavitev izpodbijane sodbe.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi gre za določitev zaščitene kmetije. Z odločbo Ustavnega sodišča RS, št. U-I 76/97 z dne 2.3.1997 (v nadaljevanju, odločba) je bila razveljavljena določba 26. člena ZDKG, po kateri se je dedovanje zaščitenih kmetij, določenih po prejšnjih predpisih, ki je bilo uvedeno do uveljavitve ZDKG, tudi zaključilo po prejšnjih predpisih, ter odločeno, da se do uveljavitve nove zakonske ureditve za dedovanje kmetijskih gospodarstev v primerih, na katere se je nanašala razveljavljena določba 26. člena, uporabijo določbe ZDKZ. Po določbi 44. člena Zakona o ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94) se zakon ali del zakona, ki ga je ustavno sodišče razveljavilo, ne uporablja za razmerja, nastala pred dnem, ko je razveljavitev začela učinkovati, če do tega dne o njih ni bilo pravnomočno odločeno. Ker v obravnavani zadevi do izdaje odločbe ni bilo pravnomočno odločeno o statusu kmetije, prej veljavni Zakon o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev ne more biti več pravna podlaga za odločanje. Zato je bil v postopku pravilno uporabljen ZDKG. Pritožbeni ugovor o zmotni uporabi materialnega prava zato ni utemeljen.

Za določitev zaščitene kmetije mora po določbi 1. odstavka 2. člena ZDKG kmetijska oziroma kmetijsko-gozdarska gospodarska enota izpolnjevati pogoja glede lastništva in obsega. Za ugotovitev lastništva in obsega se uporabljajo podatki iz zemljiške knjige (2. odstavek 4. člena ZDKG). Ker iz podatkov zemljiške knjige izhaja, da so nepremičnine, ki sestavljajo kmetijo, v lasti zakonskega para A. in M.C. ter da kmetija presega 5 ha primerljive kmetijske površine, je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da so izpolnjeni pogoji za določitev zaščitene kmetije.

Ker je po presoji pritožbenega sodišča sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je bilo dejansko stanje v upravnem postopku pravilno ugotovljeno, tožniki pa glavne obravnave v tožbi tudi niso zahtevali, je sodišče prve stopnje na podlagi 2. odstavka 50. člena ZUS lahko odločilo brez glavne obravnave. Zato pritožbeno sodišče zavrača ugovor o bistveni kršitvi pravil postopka.

Pritožbenih navedb, da se na kmetiji kmetijska dejavnost ne opravlja ter da v njenem sklopu deluje trgovina, pritožbeno sodišče, glede na določbo 5. odstavka 72. člena ZUS, ni preizkušalo.

Ker je Vrhovno sodišče spoznalo, da niso podani razlogi, s katerimi tožniki izpodbijajo sodbo sodišča prve stopnje, in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je na podlagi 73. člena ZUS pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.