Jedro

Namen zagotovitve brezplačne pravne pomoči po ZBPP je omogočiti posameznikom, ki nimajo sredstev, da lahko varujejo in uveljavljajo svoje pravice v sodnih postopkih. To pa predpostavlja, da gre za zadevo, pri kateri je na podlagi ugotovljenih dejanskih in pravnih okoliščin vsaj z določeno stopnjo verjetnosti mogoče pričakovati pozitiven izgled za prosilca.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja v postopku pred sodiščem na drugi stopnji v zvezi s pritožbo zoper sklep Upravnega sodišča RS, Oddelka v Mariboru, št. II U 16/2015-8 z dne 31. 3. 2015. V obrazložitvi odločbe tožena stranka navaja, da mora prosilec med drugim za dodelitev brezplačne pravne pomoči izpolniti tudi pogoj iz 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP). V okviru navedenega pogoja se upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero vlaga prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči. V zvezi s tem ugotavlja, da je upravno sodišče s spornim sklepom zavrglo tožnikovo tožbo zoper odločbo Organa za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Mariboru kot prepozno. Navedena odločba je bila tožniku vročena dne 8. 12. 2014, rok za vložitev tožbe je iztekel dne 7. 1. 2015, tožnik pa je tožbo vložil priporočeno po pošti dne 8. 1. 2015. Ker je torej nedvomno zamudil rok za vložitev tožbe v upravnem sporu, s pritožbo ne bi mogel uspeti, zato je nerazumno vlagati pravno sredstvo.

Tožnik v laični tožbi in njeni pravočasni dopolnitvi navaja, da izpodbija odločbo št. Bpp 123/2015. Ko je na podlagi sodbe sodišča prejel odškodnino, je bil v dobri veri, da je bilo vse urejeno, ter ni vedel, da bi moral plačati še stroške brezplačne pravne pomoči. Denarja sedaj nima več, prav tako ima dolgove, mesečno pa prejema 297,54 EU. Z navedenim denarjem ne more preživeti. Sodišče je štelo, da tožnik smiselno predlaga odpravo izpodbijane odločbe.

Tožena stranka je sodišču dostavila upravni spis, posebnega odgovora na tožbo pa ni podala.

Tožba ni utemeljena.

Pri presoji upravičenosti do brezplačne pravne pomoči se po določbi prvega odstavka 24. člena ZBPP kot pogoj upoštevajo tudi okoliščine in dejstva o zadevi v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči (objektivni pogoj). Ta pogoj je izpolnjen, če zadeva ni očitno nerazumna oziroma, da ima prosilec v zadevi verjeten izgled za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati. Navedeni pogoj je podrobneje opredeljen v tretjem odstavku 24. člena ZBPP, po katerem se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago. Po določbah ZBPP se torej kot pogoj za odobritev brezplačne pravne pomoči zahteva obstoj določenih tehtnih okoliščin o zadevi, ki kažejo na verjetnost, da bo pravno dejanje, ki je predmet brezplačne pravne pomoči, imelo končni uspeh.

V obravnavanem primeru je tožnik zaprosil za brezplačno pravno pomoč za vložitev pritožbe zoper sklep upravnega sodišča, s katerim je bila zavržena njegova tožba kot prepozna. Glede na ugotovitve, kot izhaja iz spornega sklepa, katere povzema tudi tožena stranka, je bila odločba, zoper katero je tožnik vložil tožbo, tožniku vročena dne 8. 12. 2014, rok za vložitev tožbe je potekel 7. 1. 2015, tožbo v upravnem sporu pa je tožnik vložil dne 8. 1. 2015. Navedenim ugotovitvam tožnik v tožbi ne ugovarja. Rok za vložitev tožbe v upravnem sporu znaša 30 dni in ga ni mogoče podaljšati. To pomeni, da prepozno vloženo tožbo sodišče zavrže. Iz navedenega sledi zaključek, da bi bila odobritev brezplačne pravne pomoči tožniku za vložitev pritožbe zoper sklep o zavrženju tožbe v nasprotju s sodno prakso in s tem nerazumna. Namen zagotovitve brezplačne pravne pomoči po ZBPP je namreč omogočiti posameznikom, ki nimajo sredstev, da lahko varujejo in uveljavljajo svoje pravice v sodnih postopkih. To pa predpostavlja, da gre za zadevo, pri kateri je na podlagi ugotovljenih dejanskih in pravnih okoliščin vsaj z določeno stopnjo verjetnosti mogoče pričakovati pozitiven izgled za prosilca.

Na drugačno odločitev v zadevi tudi ne vplivajo tožnikovi (sicer laični) tožbeni ugovori. Ker zaradi zamude roka za vložitev tožbe niso izpolnjeni pogoji za obravnavanje tožnikove prošnje po vsebini, sodišče ne more upoštevati tožnikovih tožbenih ugovorov, da nima sredstev za preživljanje, saj njegova prošnja ni bila zavrnjena zaradi neizpolnjevanja finančnega pogoja, temveč zaradi neizpolnjevanja vsebinskega pogoja za uspeh njegove pritožbe.

Glede na navedeno je sodišče presodilo, da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, zato je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1).